Spoznajmo soteskanje

Zakaj?

Saj še sam ne znam točno s prstom pokazati na zlomka, ki me je zavedel v soteskarske vode. Mogoče je bilo krivo, da sem nekaj let opravljal dokaj stresno delo razvijalca in produktnega vodja v majhnem podjetju, ki je razvijalo programsko opremo za več velikih slovenskih podjetij. Nedvomno pa so mi bile takšne ekstremne aktivnosti, povezane z gorami, položene v zibelko. Moj dedek je namreč sodil med najboljše kamniške in slovenske alpiniste povojne generacije, prve, ki ji je bilo dano oditi in plezati v Himalaji. Kaj dosti bolj "normalni" niso niti moji drugi predniki, ki so tako ali drugače povezani z gorami. Teta je bila članica državne smučarske reprezentance, mama še danes tekmuje na masters tekmovanjih v sosednjih državah, oče pa je navdušen gorsko-krajinski fotograf, kolesar in turni smučar.

Legalna opojna substanca

Zame soteskanje ni samo na športna aktivnost, postalo je moj način življenja. V ozkih, milijone let starih kanjonih se hitro zaveš svoje minljivosti. V globini mogočnih razpok si odvisen od sebe in svojih prijateljev, ki jim 100 % zaupaš. Z eno napako lahko ogroziš sebe, njih in njihove najbližje. Da bi zmanjšal to tveganje, sem opravil usposabljanje in postal vodnik soteskanja z mednarodno licenco CIC. In zakaj sprejemamo takšno tveganje? Enostavno: odtehta ga lepota narave, v kateri človek še ni pustil svojega odtisa. Raziskovanje sotesk postane droga, svoj "fiks" pa dobimo z vsakim odkritim delom. Ko pridemo do posameznega slapu, je čas, da vključimo svoje analitično mišljenje. "Na uč" ocenimo višino slapu, preverimo tolmun in naklon. Če slap ni previsok, voda pa dovolj globoka, se odločamo med skokom in drsenjem po zadnji plati. V nasprotnem primeru pa skozi sidrišče napeljemo vrv in se po njej spustimo. Varnost je torej na prvem mestu. Ne seznam aktivnosti dodamo še plezanje, plavanje in hojo. Plezamo običajno po poti skozi sotesko navzdol. Za razliko od večine športov, kjer v hrib sopihamo dlje časa kot navzdol, je tukaj razmerje praviloma obratno. Po eni uri hoje nas čaka nekaj ur soteskanja.

Soteskanje kot projekt

Verjetno se vprašate, kakšne so skupne točke informacijske tehnologije in soteskanja? Na prvi pogled jih ni, a kot poznavalec obojega lahko hitro potegnem vzporednice. Pred začetkom projekta se moramo dobro pripraviti in poznati projektno področje. Prav tako je pri soteskanju - ogledamo si karte, pridobimo podatke o najvišjem slapu, saj tako določimo potrebno dolžino vrvi. Sledi priprava projektnega načrta. Pri soteskanju se dogovorimo za okvirni časovni načrt - zbor, dolžino vzpona, morebitne transporte, trajanje soteskanja itd. Med potekom projekta sprejemamo različne odločitve. Med soteskanjem je teh odločitev na časovno enoto sicer bistveno več. Tehnični aspekt soteskanja je podoben računalniškemu programu. Za pripravo sidrišč in reševalnih sistemov uporabljamo različne pripomočke (osmice, vponke, prižeme, pomožne zanke) v točno določenem zaporedju in skoznje napeljemo vrv. Podobno je v programih, le da namesto vrvi, skozi funkcije "popeljemo" podatke. Soteskarji za obisk ene soteske izdelamo tudi po več 10 takšnih "programčkov". Za začetek sem vam približal soteskanje. Več o njem pa ob pričetku sezone.  

Nekaj foto utrinkov