Aktivni turizem po koroško

Veliko slovencev bi Koroško znalo približno umestiti na zemljevid »tam nekje na Štajerskem«. A Korošci niso Štajerci. Z lego svojo severno od Velenja in zahodno od Maribora so čisto svoja »sorta«. Ki je še toplejša od pregovorno toplih in gostoljubnih Štajercev. O njih ne najdem niti ene žal besede, edinole kar me moti so njihove gavde¹. Te morajo po definiciji trajati do jutranjih ur. Ker sem bolj zaspane sorte in sem na njihovih zabavah vedno izgledal kot da bom dov padu², sestavil pa se nisem tja do konca kedna³, ko je sledila že nova gavda. »Daj erite ž s štimi gavdami, sej m bote š bk sprajli!⁴«

 

Ne samo, da so Korošci topli in prijazni. Tudi napredni znajo biti. Prvi upor slovenskih kmetov je bil organiziran na Koroškem leta 1478. Povri⁵ so se uprli plemstvu, ki kljub težkim dajatvam ni poskrbelo za obrambo Koroške pred Turki. Dve stoletji za tem so začeli z izkopavanjem svinčeve rude in krepki povri so postali delovna sila za rudarjenje pod Peco. Industrializacija je prinesla še močno jeklarsko industrijo. Slednja ostaja, mežiški rudnik pa je svojo proizvodnjo zaključil leta 1994.

 

 

Mežičani in prebivalci okolice so se po zaprtju rudnika morali nekako znajti. Poleg odpiranja novih fabrik⁶  so začeli razmišljati o turizmu. Kakšne turistične produkte lahko destinacija, polna lesov⁷  in hribov, ponudi? Odgovor na vprašanje je bil kmečki turizem in pohodništvo. Moram priznati, tipična koroška košta⁸  je dobra. Še danes kdaj pripravim rpičev ali pa hrenov zos v spomin na stare čase, ko sem se več mudil na Koroškem. A nalijmo si čistega žganja (svojega vina Korošci namreč nimajo). Ne poznam nikogar, ki bi na Koroško za več dni odšel pohajat po Peci, Uršlji gori in obronkih Pohorja. Naštejem pa lahko nekaj dobrih koroških alpinistov, a to je že druga zgodba.

 

 

Novo poglavje v knjigi koroške turistične ponudbe je začel pisati Dušan Štrucl. Leta 2008 je na Jamnici pri Prevaljah kupil ekološko turistično pavrnijo⁹  in jo spremenil v kolesarski eko hotel Koroš. Projekt je odgovor na problematiko gorskega kolesarstva v Sloveniji. Gorsko kolesarjenje je namreč zunaj urejenih cest prepovedano, razen če so poti kategorizirane kot kolesarske poti. Za kar je potrebno soglasje lastnikov zemljišč in izpeljava postopkov legalizacije »trejlov«. Kar je v praksi precej težko izvedljivo zaradi slovenske miselnosti »Po moj host se pa že nau nuben vozu iz kolesam. Jest sm jo plaču!«

 

 

Dixi, kot gorski kolesarji kličejo Štrucla, je skupaj s kmetijo kupil tudi 40 ha zemlje, prepredenih s kravjimi stezami. Imel je vizijo, da te steze spremeni v kolesarske poti. Vizijo sta s sinom Anejem tudi uresničila. Povezala pa sta se s sedmimi sosednjimi kmetijami, ki so pristale na to, da so legalizirane kolesarske steze speljane tudi čez njihova zemljišča. Kar potrjuje velikodušnost in odprtost Korošcev. Rezultat je kar 33 kilometrov enoslednic, all mountain in enduro poti, kjer vsak gorski kolesar lahko najde težavnost, primerno njegovemu znanju in izkušnjam. Ceu havfn¹⁰  trailov! Dober glas o Koroš(c)u seže daleč. Obratujejo od aprila do novembra. Gostje prihajajo iz kar 51 držav, tujcev je kar dve tretjini. Pozna se bližina avstrije, večina gostov je nemško govorečih.

 

 

In kot občasnemu gorskemu kolesarju in radovednežu mi ni preostalo drugega, kot da obiščem ta koroški kolesarski eldorado v prijetnem podaljšanem jesenskem vikendu. V četrtek zvečer so naju z boljšo polovico toplo sprejeli in v petek zjutraj sva takoj po zajtrku zajahala svoji kolesi. Fino je imeti enoslednice za bajto¹¹. Odpelješ dve ali tri vožnje, potem se vrneš nazaj v hotel in se okrepčaš z ižino¹². Potem pa odpelješ še par »fur« in prijetno utrujen kolo parkiraš v hlev, kjer namesto čolijev¹³  sedaj počivajo kolesa. Traili so zgledno urejeni in prav užitek je voziti po mehki zemlji in koreninah. Pravo nasprotje »skalnjakov«, ki sem jih vajen iz Primorske in okolice Gardskega jezera. Če pa se jamniških enoslednic naveličate pa je v bližini tudi kolesarski park Peca, kjer se lahko spustite po najdaljšem »flow country trail«-u v Evropi.

 

 

Vzdušje pri Dixiju je sproščeno za kar poskrbi virt¹⁴, ta mlajši virt in »ta mlada«, ki jo je Anej priženil iz Dolenjske. Zna pa biti tudi ostra, ampak saj vemo, eden pa mora udariti po mizi pri hiši. Veseli me, da Štruclovi ne preganjajo dnevnih gorskih kolesarjev, ki sicer v hotelu niso nastanjeni, a se odločijo za obisk jamniškega kraljestva enoslednic. Vseeno pa je za takšne muhe enodnevnice zaželena donacija, ki je namenjena vzdrževanju enoslednic.

 

 

In kaj na Koroškem početi, če nas med urlavbom¹⁵ preseneti slabo vreme in smo kolesarji? Tudi ta scenarij sva preizkusila, saj je zadnji dan lilo kot iz škafa. V mežiškem rudniku so ponudili inovativen produkt – kolesarjenje po podzemlju Pece. S kombiji so nas zapeljali do zgornjega vhoda v rudnik in nato smo se pod vodstvom izkušenega vodnika, nekdanjega rudarja, podali v raziskovanje podzemlja in pri tem izvedeli marsikatero zanimivost o obratovanju rudnika.

 

 

Kolesarski eko hotel Koroš dokazuje, da je s pravo idejo, resnim pristopom in trdim delom na področju, ki nima resnega turističnega potenciala, narediti drugačen (in dobičkonosen) turističen produkt. Še en dokaz, da so tovrstne turistične ponudbe zanimive, je leta 2019 ustanovljen Robidišče trail center s katerim so obudili izumirajočo vas Robidišče v Breginjskem kotu. Tudi ta projekt je uspešen, saj je zelen kolesarski dom med sezono polno zaseden. V Sloveniji torej nimamo samo lepot Bleda, Bohinja, Triglava, toplic, smučišč, vodnih aktivnosti v Posočju,  turističnih jam, morja...  imamo tudi vse bolj razvito gorsko-kolesarsko destinacijo.

Slovarček:

1. 1. Gavda - zabava
2. 2. Dov padu - obnemogel
3. 3. Kedn - teden
4. 4. Daj erite ž s štimi gaudami, sej m bote š bk sprajli  - dajte že nehat s temi zabavami, saj me boste še ubili
5. 5. Pover - kmet
6. 6. Fabrika - tovarna
7. 7. Les - gozd
8. 8. Košta - hrana
9. 9. Pavrnija - kmetija
10. 10. Ceu havfn – cel kup
11. 11. Bajta - hiša
12. 12. Ižina - kosilo
13. 13. Čoli - teliček
14. 14. Virt - gospodar
15. 15. Urlavb - dopust