V Novo leto

2002, Čile. Že cel mesec čakamo na lepo vreme. Potrpežljivost v baznem taboru že popušča, sploh ker se bliža novo leto. Dan pred silvestrovim prijatelji obupajo nad vremenom in odidejo v dolino kjer jih čaka bučno novoletno rajanje v Puerto Natalesu. S Tino ostaneva sama v zadnjem gozdnatem otoku pod velikimi stenami mogočnih stolpov Torres del Paine. Kot bi nekdo videl najino gorečo vztrajnost, željo in upanje, se zvečer zračni pritisk začne dvigovati, veter umirjati. Dolg silvestrski dan začneva ob drugi uri zjutraj. V čudovitem vremenu preplezava novo, težko skalno smer na severni stolp in se vrneva nazaj do najinega šotora po dobrih devetnajstih urah plezanja, utrujena do konca. Napetost ob varnem zavetju šotora popusti. Med kuhanjem testenin opaziva, da je ura polnoč. Objem, poljub in zaspiva kot ubita. Prvega januarja naju boli vse razen glave. Le ta je preplavljena z občutkom neznanske sreče, potešenosti. Kako neobičajno silvestrovo je to bilo, kakšen kontrast od običajnih praznovanj. A verjemite: v spominu zavzema med vsemi najtoplejši kotiček, ki nikoli ne bo zbledel. Vsem bralcem želim, da preidejo v novo leto kar najlepše, morda tudi nenavadno te da občutek sreče traja še celo prihodnje leto. Tomaž Jakofčič

Silvesterska zabava v steni Torres del Paine
Silvesterska zabava v steni Torres del Paine


Praznično vzdušje v južnoameriških gorah. Srečno novo leto!
Praznično vzdušje v južnoameriških gorah. Srečno novo leto!


Mogočni stolpi Torres del Paine v čilski Patagoniji.
Mogočni stolpi Torres del Paine v čilski Patagoniji.
Tomaž Jakofčič
Tomaž Jakofčič

Rodil sem se leta 1970 v Nemčiji staršem gasterbajterjem. Tam sem preživel tudi prvih pet let, potem smo se vrnili v Ljubljano, kjer z družino živim še danes. Starši niso bili hribolazci, zato mi ni jasno od kod se je našla tako močna želja po »osvajanju nekoristnega sveta«. Do konca srednje šole še ni bilo zelo hudo, ker svoje obsesije nisem mogel udejanjati. Stalna zasanjanost je nekoliko kratila šolski uspeh, a je vseeno šlo. Spacal sem tudi faks, če izvzamem, da sem diplomiral že skoraj sivolas. Po nekaj letih poučevanja na osnovni šoli sem le zbral pogum in pregriznil popkovino redne službe in postal »full time« alpinist in gorski vodnik.

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: