V Novo leto

2002, Čile. Že cel mesec čakamo na lepo vreme. Potrpežljivost v baznem taboru že popušča, sploh ker se bliža novo leto. Dan pred silvestrovim prijatelji obupajo nad vremenom in odidejo v dolino kjer jih čaka bučno novoletno rajanje v Puerto Natalesu. S Tino ostaneva sama v zadnjem gozdnatem otoku pod velikimi stenami mogočnih stolpov Torres del Paine. Kot bi nekdo videl najino gorečo vztrajnost, željo in upanje, se zvečer zračni pritisk začne dvigovati, veter umirjati. Dolg silvestrski dan začneva ob drugi uri zjutraj. V čudovitem vremenu preplezava novo, težko skalno smer na severni stolp in se vrneva nazaj do najinega šotora po dobrih devetnajstih urah plezanja, utrujena do konca. Napetost ob varnem zavetju šotora popusti. Med kuhanjem testenin opaziva, da je ura polnoč. Objem, poljub in zaspiva kot ubita. Prvega januarja naju boli vse razen glave. Le ta je preplavljena z občutkom neznanske sreče, potešenosti. Kako neobičajno silvestrovo je to bilo, kakšen kontrast od običajnih praznovanj. A verjemite: v spominu zavzema med vsemi najtoplejši kotiček, ki nikoli ne bo zbledel. Vsem bralcem želim, da preidejo v novo leto kar najlepše, morda tudi nenavadno te da občutek sreče traja še celo prihodnje leto. Tomaž Jakofčič

Silvesterska zabava v steni Torres del Paine
Silvesterska zabava v steni Torres del Paine


Praznično vzdušje v južnoameriških gorah. Srečno novo leto!
Praznično vzdušje v južnoameriških gorah. Srečno novo leto!


Mogočni stolpi Torres del Paine v čilski Patagoniji.
Mogočni stolpi Torres del Paine v čilski Patagoniji.
Tomaž Jakofčič
Tomaž Jakofčič

I was born 1970 in Germany to parents, which were “Gastarbeiter”. There I also spent my first 5 years, after that we returned to Ljubljana, where I still live with my family till this day. My parents were never really into mountain climbing, and I really can’t explain where I got my strong wish for “conquering the useless parts of the world”. Till the end of middle school it wasn’t so bad, because I wouldn’t live out my obsession to the fullest yet. I was constantly daydreaming and this was also the reason I had worse grades, than I could have had, but I managed. I also briefly visited university, if I let out the fact that I got my diploma with almost gray hair. After a few years of teaching in primary school, I finally managed to gather my courage and cut the cord, which bind me to my regular job and I became a “full time climber” and mountain guide.

Zadnje v Čebelnjaku:
You may also be interested in: