Stran!

 

Si predstavljate kako debelo bi pogledal  Wilhem Von Arit, če bi ga na kak lep pomladni vikend oživeli in postavili na vrh 3106 metrov visokega Sonnblicka, na vrh gore na katero se je sam povzpel leta 1894 in se z njega spustil na smučeh. Podvig predstavlja prvi zabeležen turni smuk. Kar bi gospod Arit videl, bi povzročilo začudenje, če ne osuplost. Skoraj nepretrgana kolona turnih smučarjev se vzpenja proti vrhu gore, pri tem so sproščeni in vedro razpoloženi. Turna smuka je danes zelo popularna, kljub dolgemu stažu v sferi alpinizma velja za moderen, celo trendovski šport oz rekreacijo. Ukvarjati se s turno smuko je kul. Do prave eksplozije pa prihaja sedaj, v tem norem času, ko je veliko ljudi opazilo in zares začelo vrednotiti svobodo. Turna smuka je lahko pobeg v svobodo ali stran od ponorelega sveta..

 

Ima sicer veliko sorodnih oblik, ki so izšle iz prvinskega turnega smučanja; npr. tekmovalno turno smučanje in smučanje izven urejenih smučišč aka freeride so najbolj kričeče. Vsem je skupno smučanje po neurejenih terenih, razlikujejo pa se po vsem ostalem, opremi in modi. Širina smuči in obleke je pri tem sorazmerna.

 

Turno smučanje je bojda edina smučarska disciplina katere število privržencev z leta v leto raste. Tako pravijo tisti, ki smuči izdelujejo in prodajajo. Vse ostale stagnirajo. Jasno, v tem hitrem času, ko se je potrebno povsod dokazovati, grebsti, gnati, je pobeg v zimsko ali pomladno zasneženo naravo blagodejen! A tega ne morete storiti na Krvavcu ker bo tam okoli vas bezljalo ničkoliko ljudi, pa naj si imate v mislih dolge karving zavoje po smučiščih ali pa ste opremljeni z ogromnimi smučmi, oblečeni v modrozeleno kombinacijo širokih oblačil prestižnih znamk in vam gre po glavi pršič dosegljiv bolj ali manj s pomočjo žičnic. Vsi omenjeni hlastajo po svojem terenu in od omenjega pobega od ponorelega sveta ne bo kaj dosti. Treba bo stran od žičnic, treba si bo pomagati z lastno paro. Potrebno se bo skulirati do te mere, da vam bo vseeno, če boste tisti cel dan presmučali vsaj petino manj kot, če bi si pomagali z žičnicami.

 

Za takšno umirjenost so potrebna leta, potrebno je videti bistvo, ki pa ga za razliko od Siidharte Gavtame ne bomo uzrli pod figovim drevesom temveč prav tam, stran od množič, v nedotaknjeni zasneženi naravi. Turna smuka je, kljub temu, da je primerna za vse, predvsem šport srednje in starejše generacije. Prav zaradi te umirjenosti. Neka skupina znanstvenikov na neki ameriški univerzi je ugotovila, da je vsaj polovica ljudi, ki resno turno smučajo, pomirjena sama s seboj in ni na socialnih omrežjih oz. vsaj ne objavljajo na njih (to sem si izmislil a verjetno ni daleč od resnice).

 

Slika
Turnosmučarska pot med Chamonixom in Zermattom je slavna z razlogom.

 

Slika
Čudovita snežna pobočja se iztekajo v arktično morje. Smučanje na norveškem polotoku Lyngen.

 

Da se začnemo ukvarjati s turno smuko potrebujemo opremo in znanje. Opremo je pridobiti najlažje. Če si želite turne smuke, imate dobro službo, si boste vzeli kako popoldne, šli v prvo trgovino specializirano za gorske športne (ali pač katero od ogromnih športnih veletrgovin v stilu »ni da ni«), verjeli prodajalcu na besedo in se otovorili z novo opremo. Rešeno! Če se boste stvari lotili bolj premišljeno boste predvsem pri izbiri osnovnega rekvizita, smuči, hitro naleteli na kaos neštetih znamk opreme, različnih dimenzij, teže in ergonomskih rešitev. Podobno z vsemi pripadajočimi artikli.

 

Znanje

Znanja se kupiti ne da. Prvi del, predavanja o znanjih turne smuke, so naprodaj. Stvari gredo v glavo lažje, če jih vidimo in slišimo. A situacije v sferi turnosmučarskega »risk managmenta« največkrat niso črno bele in zahtevajo odločitve na podlagi izkušenj ter prebranih ali slišanih zgodb.

 

Tečajev turne smuke je danes kot gob po dežju. Od plejade gorskih vodnikov, preko podjetnih alpinističnih inštruktorjev ali gorskih reševalcev, do soseda, ki gre vsako leto nekajkrat na Kredarico in mu gre bolj kot za zaslužek, za izločanje dopamina, hormona sreče, ob občudovanju vrste znanja željnih. Laiku, ki se na hitro odloči, da bo začel turno smučati in bi se rad udeležil tečaja turne smuke, je praktično nemogoče ločiti plevel od pridelka. Dejstvo, ki naj upravičeno sproži sumničavost, je anonimnost izvajalcev gorniških tečajev. Brezhibna spletna stran, ki obljublja vse živo a nikakor ne morete priti do konkretnih imen in vsaj krajše biografije izvajalcev. Na podlagi tega namreč edino lahko ocenite izkušenost in verodostojnost najdenih izvajalcev.

 

Ko ste enkrat oboroženi z mero znanja je čas za pravo akcijo, za turno smučanje. A pojavi se problem. Če boste cilj izbirali preveč prestrašeni, boste redko dobro smučali. Že naši dedje so govorili, da cagav fant ni še nikoli pri fejst punci spal. Če boste preveč pogumni, utegnete končati v plazu. Izbira prave ture ob pravem času je ena od najpomebnejših odločitev pri turni smuki. Govorim z vidika ambicioznejših turnih smučarjev, ki jim vzpenjanje ob robu smučišča ali neskončno ponavlljanje domčih kucljev ni dovolj. V iskanju meja se lahko preizkušate sami ali pa se zaupate izkušenemu gorskemu vodniku.

 

Kam?

Slovenija je alpska država in v tem paketu je prejela poleg dostojnih snežnih padavin (letos nam  količino snega zavidajo tudi osrednje države alpskega loka). Imamo nekaj lepega terena a generalno gledano je večina nižjih kucljev, primernih za zgodnjo zimo, ko više gori kraljuje močan veter, v spodnjih nadstropjih gosto poraščenih. Tako turnemu smučarju po nekaj sto višinskih metrih čudovite smuke z vrha, ne uide nekaj lomastenja v gostem gozdu. Najbolj veličastni turni smuki v Sloveniji se pokažejo v primernih razmerah šele v pozni zimi in pomladi. Kljub nizki nadmorski višini naših gora, se nekateri turni smuki v osrčju Julijskih ali Kamniško Savinjskih Alpah lahko kosajo z najboljšimi neledeneiškimi smuki v Alpah. Seveda, ledenikov nimamo več in kdor si želi pravega visokogorskega smučanja bo moral po to v osrednje Alpe. Krona turnega smučanja v Alpah je lahko slovita turnosmučarska pot Haute Route med Chamonixom in Zermattom ali pa  spust z najvišjega vrha Alp, 4810 metrov visokega Mont Blanca. Ta spada že višje na lestvici zahtevnosti a pripeti si smuči prav na vrhu Alp in se pognati preko neskončnih severnih pobočij in ledenika Bossons proti več kot 3000 metrov nižjemu Chamonixu, je brez dvoma eno najveličastnejših turnosmučarskih doživetij, ne samo v Evropi! Seveda tudi, če imate radi daljša potovanja, odprave, boste lahko s smučmi prekrižali velik del sveta.

 

Do katerega koli stadija želite priti v tem športu, boste slejkoprej prišli do spoznanja, da gre, kot radi rečemo na dnu kakega lepega spusta, za najlepšo aktivnost, ki jo lahko počnemo v gorah. Oblečeni…!

 

Slika
​​​​​Julijske Alpe kljub skromni nadmorski višini ponujajo čudovite, velikopotezne turne smuke.

 

Slika
Visoko ležeći ledeniki v Alpah ponujajo možnosti za turno smuko do začetka junija.

 

Slika
Spodnja nadstropja Karavank so poraščena a nad gozdno mejo se odpira čudovit smuški svet.

 

Slika
Spust z Mont Blanca poteka po zahtevne ledeniškem svetu.

 

Slika
Lepa pobočja 4390 metrov visokega Mt. Ashwarata v Kašmirju.

 

 

 

Tomaž Jakofčič
Tomaž Jakofčič

Rodil sem se leta 1970 v Nemčiji staršem gasterbajterjem. Tam sem preživel tudi prvih pet let, potem smo se vrnili v Ljubljano, kjer z družino živim še danes. Starši niso bili hribolazci, zato mi ni jasno od kod se je našla tako močna želja po »osvajanju nekoristnega sveta«. Do konca srednje šole še ni bilo zelo hudo, ker svoje obsesije nisem mogel udejanjati. Stalna zasanjanost je nekoliko kratila šolski uspeh, a je vseeno šlo. Spacal sem tudi faks, če izvzamem, da sem diplomiral že skoraj sivolas. Po nekaj letih poučevanja na osnovni šoli sem le zbral pogum in pregriznil popkovino redne službe in postal »full time« alpinist in gorski vodnik.

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: