»Zrcalce, zrcalce na steni povej, kateri najboljši v deželi je tej …«

Pa podrobneje poglejmo ta slavni, (tokrat sicer malo parafrazirani stavek), ki ga je izrekla nečimrna in zlobna kraljica v pravljici Sneguljčica in sedem palčkov že leta 1812 - takrat je namreč izšla prva izdaja pripovedk slavnih bratov Grimm. Kar sama se nam utrne misel, da je bila ta »dežela« v Grimmovih časih, (ko je moralo preteči še sto let preden je človek prvič poletel in slabih dvesto let preden smo iznašli internet ter popolnoma zglobalizirali planet), navidezno precej večja, kot si neko deželo predstavljamo danes. Zato lahko mirno rečemo, da takratno »deželo« bratov Grimm danes lahko enačimo s celim svetom pa še z vsem osončjem zraven. In zato se bom tokrat malo pomudil z globalnim vprašanjem za cel planet: Kateri fotoaparati so boljši – klasični DSLR-ji ali relativno novi brezzrcalci? In to ne glede na to, da se v zrcalca v fotoaparatih ne gledata ne Sneguljčica in ne nečimrna kraljica.

 

Seveda se tu ne bom spuščal na nivo, kateri proizvajalec bi lahko bil boljši, saj je večina top-end izdelovalcev foto opreme približno na istem nivoju. Strasti bi se preveč razvnele. Predvsem strasti wannabe fotografov - takih, ki zelo, zelo redko fotografirajo in se raje po forumih cele dneve prepirajo kateri proizvajalec opreme je boljši in kaj (popolnoma nepotrebnega!) v kakšnem sofisticiranem meniju še manjka. No, v resnici pa je tako; enkrat vodi eden, drugič pa spet drug, saj lahko predvidevamo, da imajo inženirji v njihovih razvojnih oddelkih na voljo tudi kakšen izvijač in seveda takoj razstavijo vsak nov konkurenčni aparat, ki pride na trg in posledično še malo izboljšajo svojega, ki pride v prodajo le nekaj mesecev kasneje. In to je »igra«, ki se nikoli ne konča … Raje se bom temeljiteje posvetil razmišljanju ali je zamenjava sistema (ki ni enostavna in še manj poceni) sploh smiselna. Ker sem že vrsto let Nikonov ambasador in že več kot trideset let fotografiram s to prestižno znamko fotoaparatov, se bom v svojih razmišljanjih omejeval na Nikona, osnovni principi pa seveda veljajo tudi za vse druge proizvajalce.

 

Ugotovitev je zelo hitra in enostavna: brezrcalni fotoaparati so v vseh (razen v eni zelo pomembni podrobnosti!) bistveno boljši. Zakaj? Objektivi za nov sistem imajo precej večjo odprtino, t.i. bajonet za namestitev objektiva na ohišje fotoaparata. In ni treba biti Einstein, da ugotoviš, da skozi gasilsko cev priteče več vode kot pa skozi kuhinjsko pipo - v istem času seveda! In ravno tako je s svetlobo … Zato je nove objektive bistveno lažje narediti svetlobno bolj zmogljive in posledično tudi tehnično precej boljše. Centralna ostrina in ostrina po robovih, bokeh, nezaželjeno vinjetiranje in še kaj so pri novi seriji objektivov Z zares izboljšani. Izredno pomembno je dejstvo, da je sistem ostrenja pri brezzrcalcih popolnoma spremenjen in je zdaj nameščen direktno na tipalu, kar pri DSLR aparatih tehnično sploh ni izvedljivo. In s tem se ostrina še dodatno izboljša, odpadejo pa tudi zelo moteče, občasne napake pri DSLR-jih kot sta npr. t.i. front in pa back fokus. Tudi sistem pet-osne stabilizacije slike na tipalu je nenadkriljivo boljši kot tisti, ki ga vgrajujejo v objektive DSLR aparatov. Izboljšani in hitrejši so procesorji, njihovi novi algoritmi pa zagotovljen boljši dinamični razpon in manj šuma pri visokih ISO nastavitvah. Z adapterjem pa lahko uporabljamo tudi vse objektive iz DSLR sveta. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je brezrcalec precej lažji, manjši in zato tudi bolj prenosljiv ter manj opazen, predvsem kadar gre za ulično fotografijo. Povsem brez konkurenca pa je zame opcija tihega proženja aparata, (ki je popolnoma neslišno!) saj si zares neopazen v cerkvah, mošejah, na koncertih in povsod kjer moraš fotografirati čim bolj diskretno. Se tudi vam tole sliši nekako tako, kot bi o tem pisala pravljičarja brata Grimm. Ja, ampak tako pač je … A kot pri vseh stvareh tudi tu obstaja nek »ampak« in ta »ampak« je zame princip iskala pri vseh brezzrcalcih. To je namreč elektronsko (saj v aparatu ni zrcalca, ki bi preusmerilo svetlobo v iskalo!) in v njemu ne gledamo realne slike, oz. svetlobe (kot pri DSLR aparatih), pač pa nek majhen elektronski zaslonček z omejeno resolucijo. Za starega fotografskega konja kot sem na primer jaz, so take novotarije zoprne podrobnosti, ki se jih težko navadim, saj hočem svetlobo videti zares tako, kot je v resnici. Počasi se sicer navajam, da skozi iskalo svojega Z7 gledam samo približno kadriranje, svetlobo pa opazujem kar čez fotoaparat z drugim očesom. Upam, da bo počasi le šlo … Za delo v studiu pa mi je brezzrcalec prelahek in premajhen ter pogled skozi iskalo še bistveno bolj moteč. Torej, ko me kdo vpraša, če sem pripravljen popolnoma zamenjati sistem DSLR za brezzrcalni aparat je odgovor zelo preprost. NE! Problem je namreč ta, da na žalost velikokrat tudi brez tega (zdaj že mogoče malo zastarelega?) DSLR sistema prav tako ne gre. In to kljub temu, da so fotografije z brezrcalcem včasih za svetlobna leta tehnično boljše. Rešitev je samo ena (in ni poceni!) – za resnejše fotografiranje je treba imeti oba!!!

 

In ko se zavemo tega dejstva, nam ne ostane prav nič drugega kot to, da v zasedi počakamo vseh sedem palčkov, jih oropamo zlata in dragih kamnov, ki jih kopljejo v svojem rudniku, vse to prodamo na črnem trgu, izkupiček pa nesemo v prvo prodajalno foto opreme. Obenem pa lahko upamo, da Sneguljčica ni neka tipična »cash bejba« in palčkom zaradi tega ne bo preveč težila. Kako (in če sploh?) se bodo kasneje zaradi tega neljubega dogodka dogovorili za opravljanje njihovih (ne)zakonskih dolžnosti, pa naj se zmenijo kar sami ...

 

Pozor! Da ponazorim res izjemno tehnično kvaliteto brezzrcalnih fotoaparatov sem se odločil, da pokažem nekaj fotografij in njihovih izrezov, kjer se najlažje vidijo prednosti tega sistema.

• Vse fotografije izrezov ( v rdečem okvirju!) so izrezi originalnih fotografij in niso fotografirani posebej!
• Pri nekaterih izrezih sem namenoma izrezoval dele z robov kadra, kjer so objektivi ponavadi najšibkejši glede na ostrino!
• Večina fotografij (razen zadnje!) je fotografiranih brez stativa (z roke).