Maček v škatli

Avtorica naslovne fotografije: Darja Kolar

 

Mračno in deževno novembrsko popoldne. Dnevne novice ne prinašajo nič lepega, twitter je poln zlovoljnih ljudi in na sploh se zdi, da svet sestavljajo megla, mraz in slaba volja. Čemerno razmišljam o slabostih socialnih omrežij, a vseeno ne odložim telefona. Toliko da spraznim glavo, po napornem delovnem dnevu … Mimo švigne posnetek kosmatega mačkona, ki se skuša pospraviti v zanj čisto premajhen lonček za rože. Majcen nasmešek, klik in posrka me neskončni niz igrivih zverinic. Morda pa je danes mačji dan?

Slika

 

Mačke so najbolj priljubljeni hišni ljubljenčki v Evropi. Splet je preplavljen z videi pretkanih kosmatink, ki prevračajo rože, plezajo po zavesah ali se pospravljajo v škatle. Že več kot 9.000 let sobivajo s človekom. A jih, za razliko od drugih udomačenih vrst, ljudje nismo načrtno udomačili za svoje potrebe. Nasprotno, same so ugotovile, da je praktično živeti v bližini naselij, saj je tam na voljo veliko lahkega plena – glodavcev. Postale so tako rekoč samooklicana glodavska patrulja. Samosvoje in neodvisne, že tisoče let. Kljub temu, da so že davno vstopile v človeška domovanja, verstva in kulturo, pa jih še ne razumemo. Študije mačjih vedenj so presenetljivo redke. Ste na primer kdaj skušali najti odgovor zakaj mačke obožujejo škatle in kvadrate?

Slika

 

Ne le naše puhaste hišne ljubljenke, obožujejo jih tudi levi in tigri. Enoznačnega odgovora, ki bi pojasnil obsedenost s škatlami, ne poznamo. Možna razlaga je, da vedenje izhaja iz mačjih prehranjevalnih navad: izvrstnim plenilcem, ki napadajo iz zasede, škatle izgledajo kot idealno skrivališče. Verjetno jim nudijo zavetje in udobje. Ali pa jih spominjajo na utesnjeno toploto mačjega gnezda? Znanstveniki so pokazali, da prisotnost škatel močno zmanjša stres novo prispelih mačk v zavetišču. Kukajoč iz škatle se lažje privadijo na novo okolico. Stiskanje ob trdno površino jim pomaga, da se sprostijo. Mačke, ki nimajo na voljo zavetja, uporabijo karkoli, kar vsaj približno spominja na škatlo. Tudi če je dvodimenzionalne oblike.

Slika

 

Mačke se torej, kadar ni škatel, zadovoljijo z iluzijo le teh. Našli jih bomo spati na zloženem časopisu, na torbah in oblekah ali celo na ploščici drugačne barve. Izgleda, da jim definirane oblike nudijo lažni občutek varnosti. Čeprav ne vemo zakaj to počnejo, pa so raziskovalci izkoristili mačjo obsedenost z linijami za preučevanje zaznavanja oblik in obrisov. Natančneje, preučevali so, ali mačke tudi doživljajo optične prevare, tako kot ljudje. Ali lahko vidijo kvadrat, tam kjer ga v resnici ni? In ali se bodo raje zadrževale znotraj navideznega kvadrata ali zunaj? Za to so uporabili pristop ljubiteljske znanosti (»citizen science«). Lastniki so svojim mačjim prijateljem na tla nastavljali različne obrise in dokumentirali, koliko časa so mačke presedele znotraj posameznega obrisa. Izkazalo se je, da so tudi mačji možgani, tako kot človeški, zlahka preslepljeni z optičnimi prevarami. Mačke raje sedijo v optični prevari kot v kontrolnem obrisu. Še vedno pa ne vemo zakaj.

Slika
Mačji eksperiment s Kanizsa kvadrati (Smith s sod., 2021). Foto: Tara McCready.

 

Slika

 

Kaj pa če oblika ni tako pomembna, kot je pomemben sam predmet? Mogoče imajo mačke zgolj rade predmete svojih lastnikov, ali pa jih privlačijo novi, še nepoznani objekti. Naj si bo pladenj ali škaf za perilo, s poležavanjem na njem privabijo našo pozornost in hkrati označujejo teritorij.

Slika

 

Čeprav je svet mačjega vedenja pretežno neraziskan, iskanje podatkov hitro postane zabavna igra. Ste vedeli, da tudi mačke vedo, kdaj jih pokličete po imenu? Ali pa, da naj bi mačke razvile nove načine predenja kot prilagoditev na življenje z ljudmi? Turoben novembrski večer se prelevi v niz mačjih šap, zanimivih dejstev in neodgovorjenih vprašanj. Ko mi v naročje skoči ena izmed domačih kosmatink sledi logična misel – kaj pa če ponovim poskus s kvadrati? Preberem protokol, izrežem »navidezni kvadrat« in se lotim opazovanja. Žal ta večer tudi mačkam ne diši preveč. Namenita mi klasičen mačji odziv: stoprocentno ignoriranje. Pa drugič.

Slika
Foto: Darja Kolar

 

Slika

 

Slika

Špela Borko
Špela Borko

Podzemlje me je zasvojilo leta 2013. Skrivnostni in neraziskani kraški svet tik pod domačim pragom je prežel vse aspekte mojega življenja. V prostem času raziskujem globoke jame v slovenskih in tujih gorah. V nedrjih gora, odmaknjeni od ponorelega sveta, člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana iščemo pot skozi goro od vršacev do izvirov - potihem upamo, da je ne najdemo prehitro. Med delavniki pa v Skupini za speleobiologijo (Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, UL) preučujem evolucijsko dinamiko podzemnih živali.

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: