Kraljevina Tonga in njeni ljudje

Slovenci se radi pritožujemo, ko razglednica iz Rima na poti v Ljubljano najprej zavije mimo Bratislave. Le kako lahko poštarji našo deželico pod Triglavom zamenjujejo s Slovaško? Morda vam bo v olajšanje vedeti, da nismo edini narod s tem problemom in da smo pravzaprav lahko srečni, da pošta, namenjena nam, kljub vsemu ostaja na isti celini. Nekje sredi Pacifika, med Cookovimi otoki in Fidžijem, obstaja namreč majhna kraljevina, za katero je redkokdo že kdaj slišal. Posledično se pogosto zgodi, da pismo, ki ga gospa iz Los Angelesa pošlje svojim staršem na Tongo, najprej odpotuje na drugo stran sveta, v afriški Togo.

 

Državni grb Tonge.

 

Tonga je čudovita, a turistično popolnoma nerazvita država.

 

Kraljevina Tonga je edina država Južnega Pacifika, ki nikoli v zgodovini ni bila kolonizirana, kar se ji pozna. Ostala je nepokvarjeno polinezijska, kar je za (sicer redke) turiste zanimivo, za tiste, ki se tja priselijo in skušajo kaj ustvariti, pa neskončen vir frustracij. Birokracija je skrajno neučinkovita, javne storitve obupne, podjetnost pa prava redkost. Zdi se mi, da jim predvsem primanjkuje vizije, zaradi česar so njihove odločitve pogosto zelo kratkovidne.

 

Od vseh tihomorskih ljudi, ki sem jih doslej srečala, so Tongovci še najbolj zadržani. So sicer izredno prijazni, tako kot vsi Polinezijci, a očitno je, da niso navajeni na stik s sebi drugačnimi. Z njimi bomo zelo težko navezali globlje prijateljske stike. Po začetnih neuspešnih poskusih sem sprejela dejstvo, da smo zanje »palangi« (belci) z drugega planeta in da si pač želijo varnostne razdalje.

 

Konj je na Tongi še vedno prevozno sredstvo.

 

Tonga se tudi ekonomsko zelo razlikuje od svojih sosed. Na teh otokih je zelo malo denarja. Ljudje pridelujejo taro in kasavo ter ribarijo, za velike praznike pa zakoljejo enega izmed številnih prašičev, ki se prosto sprehajajo po vrtovih in plažah.

 

Sušenje rib na otoku Pangai.

 

Tudi prašiči ribarijo.

 

Glavni vir dohodka so pravzaprav tisti Tongovci, ki so se izselili in delajo na Novi Zelandiji ali v Avstraliji in domačim redno pošiljajo denar. Za vse javne projekte, od gradnje šol in bolnic do pomoči po naravnih nesrečah, pa je Tonga odvisna od drugih držav.

 

Finančna pomoč prihaja z Japonske, Avstralije, Nove Zelandije, pa tudi iz Evrope in ZDA.

 

Ne glede na ekonomske težave pa so Tongovci veseli ljudje. Radi imajo praznovanja (posebno se potrudijo takrat, ko pride kralj na obisk), veliko se družijo in smejijo.

 

Tongovski plesalci se za vsak nastop namažejo s kokosovim oljem.

 

Praznovanje ob kraljevem rojstnem dnevu.

 

Edino ob nedeljah je vse tiho. Tongovci so izredno verni ljudje in Gospodov dan je tudi po zakonu namenjen izključno počitku. Vsakršno delo je strogo prepovedano, kar vključuje tudi športanje. Znanec je imel težave celo zato, ker so ga v nedeljo zasačili na biciklu! Nekateri se pritožujejo (na primer lastniki potapljaških centrov, ki zaradi tega izgubljajo en dan zaslužka), meni pa pravzaprav kar paše, da me en dan na teden prisilijo k brezdelju.

 

Nedeljska maša v naselju Matamaka.

 

Tonga je idealna destinacija za tiste, ki potrebujejo odklop, saj razen ležanja na plaži ni kaj veliko početi. Pravzaprav pa je najboljše, da jo obiščemo z jadrnico, bodisi svojo ali čartersko. Daleč najlepši obraz Tonge so namreč nešteti nenaseljeni, sanjski otoki, ki jih lahko imamo za dan ali dva samo zase.

Otok Kolo

 

Otok Taunga

 

Jasna Tuta
Jasna Tuta

Rodila sem se v Sesljanu pri Trstu. Pri morju. Ko sem bila še v otroškem vozičku, sem se z mamo sprehajala po Sesljanskem zalivu in z velikimi očmi požirala valove, ki jih je burja metala ob skale. Ko me je razganjala puberteta, sem našla zatočišče v tamkajšnjem jadralnem klubu. Tečaj jadranja na deski je bil idealen izgovor za druženje s postavnimi mladeniči. Kasneje se je oglasil materinski čut, takrat sem prevzela tečaje jadranja za otroke, pozimi pa sem zahajala v osnovno šolo. Po desetih letih vnetega pedagoškega dela je materinski čut popolnoma zamrl, oglasila pa se je želja po potovanju…

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: