Povsod je lepo, doma je najlepše

Verjetno si je vsak že kdaj v nedeljo zvečer zaželel, da vikend ne bi bil tako kratek in bi se raztegnil čez več dni. Dogajanje v zadnjih dveh mesecih je kljub precejšnji negotovosti marsikomu omogočilo prav to, da je več časa preživel z domačimi. Omejitev potovanj po državi se je lahko izkoristilo za raziskovanje skritih kotičkov bližnje okolice. Mi smo se odločili, da si dneve popestrimo s krajšimi izleti in namenimo čas raziskovanju znotraj meja svoje občine.

 

Le nekaj korakov stran od naših vhodnih vrat se razprostirajo polja, ki nudijo življenjski prostor mnogim vrstam ptic, hroščem in ostalim žuželkam ter številnim travniškim rastlinam.

 

 

 

 

Pomlad je čas za razplod dvoživk in žabe se iz prezimovanja na kopnem premaknejo proti stoječim vodam. Med sprehodom po barjanskih tleh skozi pisan mozaik travnikov naletimo na številne mlake, močvirja in ostale stoječe vode. Tam ob tem času zaslišimo glasno in značilno oglašanje žabjih samcev.

 

 

 

Eno redkih ostankov živega barja v vsej južni Evropi je barje pri Bevkah. To je naravni rezervat z imenom Mali plac, kjer zastaja voda in se tvori šotno barje. Že ko narediš prvi korak po »Poti močvirskih škratov«, začutiš hladnejšo sapico. Ko vstopiš v temen gozd, zbledijo vsi šumi z makadamskega kolovoza in čas se ustavi, svetloba se med listi in iglicami le ponekod prebije do tal. Vzdolž pohodne poti v Malem placu nikakor ni tišine, tu vse žvrgoli, rega, brenči in brbota. Na južni strani se postopoma dviga osamelec Kostanjevica, v osrednjem delu pa je speljana krožna gozdna pot okoli barja.

 

 

 

Vzdolž potoka Bele je v naši občini nekoč stal mlin. Sedaj je tu pešpot ob vznožju pobočja, ki sega vse do jezu ter naprej do izvira Lintvern in je idealno mesto za dolge sprehode po širokem kolovozu ob gozdu. Zajezen izvir tega potoka občasno začne bruhati vodo v večjih količinah, vmes pa se tudi kdaj zgodi da presahne. Sedaj vemo, da je izvir kraški sifon, tega pojava pa si v 17.stoletju še niso znali razložiti. Ljudska domišljija je naredila svoje in leta 1689 je Janez V. Valvasor pisal o tem, kako tu izvir bruha zmajeve mladiče. Že samo ime Lintvern pove, da gre za zmaja ob potoku. Sami tu nismo našli nobenih dokazih o teh bitjih, smo pa srečali marsikatero žival.

 

 

 

Nenazadnje pa se je pozimi in pomladi zanimivo sprehajati po spreminjajočem se Planinskem polju. Če je ob koncu zime polje poplavljeno in nudi krasne poglede na odseve dreves, v pozni pomladi, ko vode ni več, lahko pohajkujemo po cvetočih travnikih, ki so polni presenečenj. Presenetljivo dejstvo je, da lahko na kraškem polju kot je Planinsko polje najdemo več metuljev kot recimo na območju cele Velike Britanije.

 

 

 

 

 

Šele »coronakriza« je marsikoga naučila, da star slovenski rek: »Povsod je lepo, a doma je najlepše«, še kako drži. Doma je res lepo, če znaš odpret oči, in če si vzameš čas, da to vidiš.