Paški zaklad

Ko mi je letos na počitnicah (spet!!!) zazvonil telefon, ki sem ga na pol namenoma nekje skrival, da bi bil čim manj dosegljiv, sem pač odgovoril. Klical me je prijatelj Igor Savič, s katerim se poznava že kakšnih dvajset let in ves ta čas v najrazličnejših projektih tudi dobro poslovno sodelujeva. Moram reči, da so me njegove novice presenetile in mi dale razmišljati. S prijateljem in potapljaškim buddyem Vedranom Dorušićem sta namreč dan pred tem na otoku Pagu odkrila eno najzanimivejših potapljaških lokacij, kar so jih našli v zadnjih letih. Pregledovala sta neke precej nezanimive podvodne grebene v neposredni bližini potapljaškega centra Foka, ki ga vodi prav Vedran. Nove potapljaške lokacije so za vsak potapljaški center vedno dobrodošle, a niti slučajno nista upala na tako epohalno odkritje.

 

Ko sta se približala, kot se je zdelo, velikemu temnemu kupu kamenja, sta popolnoma osupla ugotovila, da gre za ogromno kopico amfor. Že na prvi pogled jima je bilo jasno, da sta prva potapljača, ki sta uzrla to povsem nedotaknjeno najdišče, saj ni bilo nikakršnega sledu o tem, da bi kakšno od amfor kdo že odnesel ali izkopal iz peska. Veselje je bilo nepopisno, saj vsak potapljač, ki naleti na nekaj podobnega, ve, da je to res izjemna sreča, ki se zgodi le zelo, zelo redkim izbrancem. Po potopu sta najdbo takoj prijavila hrvaški upravi za zaščito kulturne dediščine v Zadru, ki je nemudoma izdala odlok o prepovedi približevanja najdišču. Podvodni arheologi so zelo hitro izvedli tudi prvi strokovni ogled in arheologinja dr. Irena Radić Rossi ocenjuje, da se je ta rimska ladja potopila nekje okrog prvega stoletja pred našim štetjem, na njej pa je tovor od 600 do 800 nedotaknjenih amfor tipa Lamboglia II. V takih amforah so večinoma prevažali oljčno olje, včasih pa tudi vino. Nekaj od amfor ima še nedotaknjene glinene čepe, kar daje upanje, da se bo s kemijsko analizo dalo natančno ugotoviti, kaj je bilo v njih. Nedaleč stran so našli tudi veliko svinčeno sidro in na njem napis Straton. Že samo to je velika redkost, saj Rimljani sider po navadi niso podpisovali in so jih večinoma krasili le z motivi rib ali delfinov. Kaj naj bi napis pomenil, za enkrat še ostaja uganka…

 

Približno 25 metrov dolga in 8 metrov široka ladja se je potopila na sorazmerno majhni globini okrog -35 metrov in s tem daje veliko upanja za kakšne resnejše arheološke raziskave, ki se jih bodo hrvaški arheologi lotili še letos. Seveda pa se obenem že razmišlja tudi o pametni zaščiti najdišča, saj je izkušnja potopa na tako razbitino res enkratna. Za enkrat se mnenja nagibajo k temu, da bi arheologi za pridobivanje dragocenih podatkov izkopali le majhne sonde, vse ostalo pa bi pustili nedotaknjeno in posledično bi bila potopljena ladja lahko na ogled potapljaškim navdušencem in arheologom. Seveda je varnost in nedotakljivost najdišča na prvem mestu in v ta namen bodo pripravili najsodobnejšo elektronsko nadziranje, tako da bo najdišče pod štiriindvajseturnim nadzorom.

 

Ker smo se dogovorili, da tudi fotografije za enkrat ostajajo bolj ali manj neobjavljene, vam tokrat za spremembo v mojem čebelnjaku lahko pokažem samo eno. A brez skrbi; že zelo kmalu bodo sledile tudi obsežnejše objave, kjer si boste lahko vso zadevo podrobneje ogledali.

 

 

Arne Hodalič
Arne Hodalič

Slogan mojega življenja je »You can sleep when you’re dead« in tega se držim vsak dan bolj! S podjetjem Our Space sodelujem že vrsto let in skupaj smo pripravili celo vrsto uspešnih dogodkov, predavanj ter team buildingov. Najlepše pa je takrat, ko me Jure (direktor Our Spacea) z družino obišče na morju in skupaj na žaru obrnemo kakšno ribo. Takrat je življenje še lepše.

Zadnje v čebelnjaku:
Morda vas zanima tudi: