Na kavi z zaposlenimi – Žiga Humar

Sediva pod vrbo ob Ljubljanici in kofetkava. Tak blag, miren čas je. Ljudi ni veliko in tudi hitijo ne. Klepetava. In pripoveduje, kdaj pa kdaj se za trenutek ustavi, da razvrsti življenje v prej in potem. Pa po menartovsko narišimo en croquis.

 

Študent medijskih komunikacij, zaključujem, zdaj pred diplomo iz masivnih podatkov, big data, tipičen slovenski študent, študij in delo… Delam že, kar sem končal osnovno šolo. Najprej kar tako – za preganjanje časa, espe sem imel, pri 18, 20 letih, računalništvo, začel sem z odprtimi spletnimi skupnostmi, potem na vse o mobilnikih in z njimi povezanimi rečmi pri Mobisuxu. Hiti, ker delo čaka. Kasneje sem se preusmeril v poslovne aplikacije, sedem let, in malo v druge vode, dobesedno, saj sem leto dni učil otroke plavat in delal v trgovini. Takrat enkrat sem šel delat mednarodno licenco za vodnika soteskanja. In zdaj, ko je sezona, to počnem, če je le čas. Ja, Ourspace: pred tremi leti sem spoznal Jureta, pravzaprav so skupni znanci zame povedali Juretu… to gre tako, da pove en, ki tebe pozna in njega pozna – in tako smo se našli, zdaj uživam, treba je uživati, in potem ni težko delati, tu je svobodno okolje, okrog devetih pridem in potem sem tu, dokler ne postorim. Teden in dan sta za službo. Večeri in konci tedna pa…

 

Gallery Image

 

 

Gallery Image

 

Gallery Image

 

Gallery Image

Foto: Klemen Humar, Žiga Humar in Robert Moosmann

 

Imam pa še veliko drugih zadev, pa še gasilci, canyoning, kolesarstvo tudi, zagotovo je še kaj. Iz družine ekstremnih športnikov sem, saj že priimek pove kaj. Tomaž je bil daljno sorodstvo, in z žarom doda: sem pa vnuk Metoda Humarja, ki je bil eden prvih jugoslovanov v Himalaji, strast do prostočasnih aktivnosti mi je bila dana.

 

In ko sem ga poslušal, dodam z lahkoto, Strast do vsega pravzaprav. Vse z veseljem.

Aleš Leko Gulič
Aleš Leko Gulič

Rojen pravo leto in preživel vse, kar se je dogajalo v Trbovljah in po drugod zadnjih šestdeset in še nekaj let, sicer tudi na študiju in delu v Ljubljani, Ampak kot dnevni migrant. Zdaj v pokoju.  Never surrender! Sodelavec pri kakšnem filmu in take reči. Bajkerske, recimo. Pa Dedek Mraz, kadar pride čas zanj. Rdeći križ. Delavski dom Trbovlje, Rock Radio vsako nedeljo ob osmih in Osapov Čebelnjak z novimi zadevami ob petkih.

Zadnje v Čebelnjaku:
Morda vas zanima tudi: