Leto skozi oko mobilnika


Otok Senja, Norveška // 2. april, 14:52:34


Vabe za lovljenje trsk športnih ribičev iz Rusije, skrbno zložene na delovnem pultu sobe za čiščenje rib. Trije popotniki smo se bolj po naključju kot ne znašli v ribiški vasici ob ustju veličastnega fjorda na koncu razgibanega otoka Senja, ki velja za drugi največji norveški otok. Namočili smo trnke v vodo in se čudili bogatemu življenju Norveškega morja. Prvič v življenju sem iz morja potegnil petkilogramsko ribo, prvič na nebu opazoval severni sij in drugič prebolel morsko bolezen.
vabe
 

Mesečev zaliv, Krajinski park Strunjan // 1. november, 16:20:06


Grmiček ruja in travinje v gibanju. Strunjanski klif me vsakič na novo navduši. Strme flišne stene z uporno vegetacijo in nagubanimi plastmi kamnine in stisnjenih morskih usedlin so impresivne že same po sebi, oko pa navduši košček neokrnjene narave, ki se je prav zaradi svoje divjosti uspel rešiti človekovim intervencijam. Plastenke in drugo naplavljeno smetje ob obali opozarjajo na ranljivost ekosistema, kjer smo ogrožena vrsta v resnici mi, ljudje.
strunjan
 

Dom, Ljubljana // 9. november, 19:56:07


Izpod dekce se skriva hčerkica Iva, obdana z diskoidno svetlobo posebne vrteče se žarnice. Letos sem bližje spremljal Ivino odraščanje in kot oče skupaj z njo odraščal še sam. Mama ni več edino pomembno bitje v njeni bližini, novo pozicijo pa sem si pridobil z aktivnejšo vključitvijo v njen vsakdan. Spremljati sem jo začel na poti iz šole, pripravljam ji malice in kosila, se z njo pogovarjam o tegobah in radostih in jo večkrat tedensko tudi spokam spat, kar niti ni lahka naloga. Ker životec raste, ji pred spancem zmasiram vse daljše nogice, po njenih besedah to opravljal celo bolje od same Mame.
fluo
 

Savlje, Ljubljana // 10. november, 11:10:05


Obisk kmetije Pr'Komatar se je zaključil s kisanjem zelja po stari metodi tlačenja z nogami. Lesenih škafov ni več, v zgodovino so odšli skupaj s sodarji iz sosednjih Vižmarij, plastične čebre pa se lahko kupi v vsaki večji trgovini s kmetijsko opremo. Pretlačeno zelje sem posolil z grobo morsko soljo in natlačil v steklene kozarce z navojem. Po treh tednih zorenja v skladiščnem prostoru kmetije so mlečno kislinske bakterije naredile svoje in prvič v življenju sem skuhal joto iz domačega, hišnega kislega zelja.
kupus
 

Pula // 9. december, 0:49:39


Nočna impresija iz sobane stare meščanske vile, kjer smo trije hecno nabrani žlobudrali, modrovali, se smejali in muzali v družbi plastičnih dinozavrov. Pokrit s šinjelom sem namesto v hotelu zaspal na razmajanem fotelju, moje gostovanje na legendarnem puljskem knjižnem sejmu Sanjam knjige je dobilo mehkejšo, bolj človeško obliko.
pula
Klemen Košir
Klemen Košir

Opazovalec sem z zvedavimi očmi, čudim se svetu okoli sebe. Človek je v središču zanimanja tudi takrat, ko sekljam korenček ali pišem recepturo. Rad se pogovarjam z ljudmi, ki delajo z rokami in zemljo. Doma se zgrbančim za računalnikom in predelujem nabrane vtise in zapiske, ki se že pet let zapored na koncu zgostijo v knjigo. Vmes sem mož in oče, včasih sem tečko, včasih dobrovoljček.

Zadnje v blogu Čebelnjak:
Morda vas zanima tudi: