Our Space Appliances, 27. 5. 2022

Dogodek: Pozitivno Spreminjanje? BIODIVERZITETA V SLOVENIJI

Our Space Appliances d.o.o. je že drugo leto veliki pokrovitelj revije National Geographic Slovenija, naše sodelovanje bomo obogatili s skupnim dogodkom, ki se bo odvijal v torek, 7.6.2022, Hotelu Mons, v Ljubljani. Z revijo NG Slovenija si delimo skupno vrednoto in sicer ljubezen do narave in tako bo osrednja tema dogodka biodiverziteta v Sloveniji. O pomenu biotske raznovrstnosti ter njenih pozitivnih vplivih na slovensko okolje in človeka bodo na dogodku spregovorili trije vrhunski biologi, člani uredniškega odbora National Geographic Slovenija: dr. Marina Dermastia, dr. Robert Brus in dr. Tom Turk, ki je tudi avtor številnih prispevkov na našem blogu Čebelnjak.

Vse naše partnerje in prijatelje podjetja vabimo, da se nam pridružite na dogodku. Zanimivi predavatelji, glasbena poslastica in sproščeno druženje ob prigrizkih in kozarcu vina bodo poskrbeli, da boste obogatili svojo zakladnico znanj in doživeli poseben večer.

Dr. Marina Dermastia: Migracije rastlin spreminjajo naš vsakdan

Čeprav so ljudem rastline všeč, večini predstavljajo le lepo zeleno kuliso njihovega vsakdana. Ob vsakem vdihu gotovo ne razmišljamo, da prav ves kisik na Zemlji izdelujejo ta zelena bitja, ob skledi sočne spomladanske solate s sveže pečenim kruhom ne razmišljamo, da je večina naših prehranskih proizvodov rastlinskega izvora, in prav tako ne razmišljamo, da se tako, kot smo se ljudje v pradavnini selili iz rodne Afrike in naselili vse kotičke planeta, selijo tudi rastline. Ko govorimo o ohranjanju življenjskih okolij za svoje zanamce, praviloma mislimo na okolja, ki jih poznamo danes. Ne razmišljamo o povrnitvi jezera na Ljubljansko barje ali hrastovih gozdov na Kras, ki bi nadomestili kraške travnike. In gotovo si kmečke krajine ne predstavljamo brez pšeničnih in koruznih polj, krompirišč ali vrta s sočnimi paradižniki. A da bi take krajine videli pri nas, nam ni treba iti prav daleč v zgodovino. Le nekaj stoletij je minilo od takrat, ko je večina teh rastlin prišla k nam in postala del našega vsakdana. Niso pa prišle v naše kraje le prehranske rastline, številne so bile prinesene, da bi olepšale naše vrtove in parke. Medtem ko je večina slednjih ostala tam, kjer smo jih posadili, pa so nekatere izkoristile območja, ki jih je degradirala človeška roka, in jih oportunistično porasle.

Dr. Tom Turk: Slovenska mokrišča – izziv sobivanja človeka in biološke pestrosti narave

Mokrišča so eno najbogatejših in biološko najbolj pestrih življenjskih okolij, vendar so tudi tisto okolje, ki najhitreje izginja, večinoma zaradi antropogenih vplivov. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj takih primerov, omenimo tri: Ljubljansko barje, Škocjanski zatok in Sečoveljske soline. Vsa tri našteta okolja so se skozi stoletja nekaj po naravni poti, še bolj pa zaradi človekove dejavnosti preoblikovala v tako imenovane antropogene ekosisteme, ki so posledica izsuševanja in preoblikovanja mokrišč v kmetijsko krajino, zasipavanja in regulacije vodotokov v smeri izsuševanja ali pa preoblikovanja plitvega morja v soline. V tem času sta se v teh antropogenih ekosistemih razvila tudi posebna flora in favna oziroma vrste, ki so takim ekosistemom prilagojene in jim je danes to življenjski prostor. S stališča naravovarstva je zato zelo pomembno, kako posegamo v te prostore oziroma kakšno je ravnotežje med vzdrževanjem takih ekosistemov in njihovo morebitno renaturacijo. Pristopi so različni. Medtem ko so naravovarstveniki v veliki meri uspešno renaturirali Škocjanski zatok, pa se pri drugih dveh ekosistemih poskuša ohranjati antropogeno spremenjeno krajino, ki zagotavlja preživetje nanjo prilagojenih vrst.

Dr. Robert Brus: Slovenski gozd, ranljiv in hkrati trdoživ

Zaradi podnebnih sprememb je usoda gozdov po vsem svetu negotova in iskanje strategij za njihovo ohranitev je postala pomemba naloga sodobne znanosti. Pristopi k prilagajanju so različni: ponekod bi gozdove v celoti prepustili naravnemu razvoju, drugje razmišljajo o aktivnem preseljevanju drevesnih vrst, spet drugje že ponujajo odporna gensko spremenjena drevesa. Slovenska gozdarska filozofija sloni na premisleku o dolgoživosti gozda in na upoštevanju naravnih procesov, gospodarjenje z gozdovi in krepitev njihove odpornosti pa temeljita na vzdrževanju njihove velike biotske raznovrstnosti. V predavanju bomo razložili, zakaj je ta potrebna, v katerih slovenskih gozdovih je najbolje ohranjena ter zakaj so gozdni rezervati in redki ohranjeni pragozdovi tako pomembni.

Za popotovanje na zvokih glasbe pa bosta poskrbela Boris Magdalenc in Franciso Soto Bravo. Magdalenc & Soto igrata avtorsko glasbo, ki se napaja pri raznoterih tradicijah. V njej je zaznati južnoameriške in arabske začimbe, dodane v samosvojo glasbeno poslastico.