Na divje ob morski obali

Kdo bi dejal, da ima divja pesa, ki raste tam ob morju, tako rada slana tla, da na drugačnih prav po svoje, torej samoniklo, sploh ne raste? In še kdo bi rekel, da je ne le prednica vseh gojenih vrst pese, ampak tudi blitve? Seveda so besede odveč, saj pogled pove vse, okus pa tudi. Nas pa rastlina skupaj z drugimi divjaki, predniki gojenih rastlin, ki še kar rastejo okoli nas, na primer divje korenje, mi pa jemo le gojene, pouči še, da vse gojene rastline izvirajo iz divjih. Razlika je očitna: gojene rastline so večje, mehkejše, bolj hrustljave od divjih prednikov in manj močnega okusa. Druga razlika ni očitna, jo pa občutimo. Divjinke so prehransko bistveno močnejše ter nam omogočajo zelo živahno počutje še v tem telesu. Torej združimo oba svetova, saj gre ne nazadnje za enega in istega, ter okusimo in izkusimo, kaj smo jedli, ko nas še ni bilo. 

Botanika pozna rastline, ki rastejo le na slanih tleh in nikjer drugje, pod skupnim imenom slanuše. Prav vse po vrsti so užitne, zelo samosvoje po videzu, sploh pa po okusu ter aromah. Vse so, predvidljivo, naravno slane. Zanimivo, da na kratki slovenski obali najdemo več vrst na kupu,  kot ob vsej preostali jadranski obali  z njenimi privlačnimi otoki vred. Je že tako, da imamo v nasprotju s pretežno kamnito obalo Jadranskega morja dovolj mivke in nekaj zapuščenih obmorskih tal, da se lahko v miru bohotijo na njih. Velja pa pripomba, da v krajinskih parkih Sečoveljske soline in Strunjan rastlin ni dovoljeno nabirati, ker gre za zavarovano območje narave; sta pa ti območji odličen poligon za spoznavanje slanuš, ki jih potem pač naberemo kje drugje.

Torej naberimo tolščakasto lobodo, primorski slanorad, navadni osočnik in grmičasto členjačo, če ne še obmorsko nebino, navadni morski koprc in obmorski oman. Niti kopjelistna loboda in divja pesa verjetno nista daleč. Vse te čudeže pripravimo podobno kot blitvo, odlične so tudi surove v solatah in še kaj si izmislimo, saj je lakota trajne narave, če ne kar naša edina prava narava.

Divja pesa z grmičasto členjačo, enostavno: skuhamo ju v sopari (kuhana stebla členjače osmukamo s trdih strženov), zabelimo z oljčnim oljem ter ne pozabimo na česen ali čemaž. Jedi ne solimo, ker sta rastlini slani.

Slanuše z jajci, med katerimi naj ne manjka aromatična obmorska nebina, pripravimo enostavno: narežemo jih, zmehčamo na vroči maščobi in čeznje ubijemo dve jajci, tri. Spečemo in zatem potresemo z obmorsko nebino ter počakamo, da nekoliko porjavi in spremeni, a ne povsem, svojo začimbno aromo. Ne solimo, ker so slanuše, kot sporoča njihovo ime, slane.