Viva Vihar nad Anapurno

Nepal ima dva vrhunca turistične sezone, ko so razmere za trekinge najbolj optimalne. Prvi se začne aprila in traja do konca maja. Drugi se začne oktobra in traja do konca novembra. Vreme je takrat najlepše. Vseeno pa moramo biti pripravljeni na morebitna presenečenja. Sredi oktobra leta 2014, na vrhuncu turistične sezone, je nenadno, izredno močno poslabšanje vremena zajelo območje osrednje nepalske Himalaje. Takšna poslabšanja, kljub dokaj stabilnemu lepemu jesenskemu vremenu, niso redkost. Tokratno, ki je z vso silo udarilo na območje gorske veriga Anapurn, je bilo dodatno vzpodbujeno z ostanki ciklona Hudhud, ki se je razdivjal nad indijsko ravnino. Zaradi močnih nalivov so se celo nad nepalskim turističnim mestom Pokara, le osemsto metrov nad morjem, začeli trgati zemeljski plazovi. Na obali pokarskega jezera je eden od njih usmrtil štiri ljudi.


5400 metrov visoki prelaz Thorong, na katerega območju je jeseni leta 2014 umrlo največ ljudi.
Veliko huje pa je bilo v višjih predelih Himalaje. Na znani trekingški poti okoli Anapurn je silovito sneženje zajelo številne pohodnike. V štiriindvajsetih urah je na višini 5000 metrov zapadlo dva metra snega. Bolje in slabše pripravljeni ter opremljeni pohodniki so se znašli v izjemno kritični situaciji. Predvsem zaradi snežnega viharja, delno pa tudi zaradi napačne odločitve odgovornih vodnikov in posameznih pohodnikov je na širšem območju Anapurn umrlo več kot štirideset ljudi. Približno za tretjino med njimi je bilo tujih turistov, preostali pa njihovi nosači, domačini. Vsi, ki jih je neurje zajelo visoko na poti, so se poskušali rešiti v nižje predele. Bolje organiziranim in opremljenim je uspelo. Več dni so se v globokem snegu prebijali navzdol in pri tem številni utrpeli hude omrzline. Nekatere od njih je le intervencija nepalske helikopterske reševalne službe rešila pred smrtjo.


Še globoko v dolini smo naleteli na ostanke orjaških plazov.
Štirinajst dni po tragediji sem obiskal to območje. Prisojna pobočja okoli 5400 metrov visokega prelaza Thorong La so bila že povsem kopna. Na osojnih pa je ležalo še več kot meter snega in v zametih še veliko več. Orjaški plazovi so zatrpali strugi rek Thorong Khola in Marsiandi ter ju premostili z več širokimi snežnimi mostovi. Priče so mi pripovedovale, kako se je ozračje tik pred izbruhom viharja zlovešče umirilo. Celo vedno navzoči veter je nehal pihati. Ptice in druge živali so se, sluteč prihajajoče neurje, povsem pritajile. Nočilo se je in prebivalci naselja Gundang, 4000 metrov visoko, so se ob prvih snežinkah, ki so priplesale izpod neba, odpravili spat. Ko so se naslednjega jutra prebudili, jim je novozapadli sneg segal do prsi.


Običajno kopne in enostavne poti ob sneženju hitro postanejo zelo zahtevne.
Vsaka nesreča na meni tako ljubem območju Himalaje se me vselej močno dotakne. Kaj šele, če ima take razsežnosti. Težko je presojati in ocenjevati vzroke zanjo. Verjamem pa, da bi bilo ob dobri organiziranosti skupin in posameznikov, njihovi ustrezni opremljenosti in brez podcenjevanja v normalnih razmerah res ne preveč zahtevne poti, žrtev precej manj. Upam, da bo njihova tragedija resno opozorilo vsem bodočim obiskovalcem magičnih pokrajin pod Himalajo, da se čim bolj odgovorno pripravijo na pot in previdijo vse, kar jih na njej lahko doleti. Tudi takšen ekstremen vremenski preobrat. Predvsem pa da se bodo organizatorji trekingov še bolj zavedali vseh tveganj, ki so jim izpostavljeni pohodniki in njihovi najeti nosači.


Na običajno kopnih pašnikih okoli jezera Tiličo je ležalo več kot meter in pol snega.