Kako lahko fotograf postane milijonar?

Nobenega dvoma ni, da je z delom fotografa težko preživeti, kaj šele zaslužiti. A v današnjem prispevku bom malo razložil tudi enega od načinov, kako ti dobra fotografija vseeno lahko prinese kakšen evrček.

 

Pred dobrim letom dni so me povabili k sodelovanju v zanimivem, na novo ustanovljenem projektu z imenom MIPA - Malta International Photo Award, ki ga je začela fotografinja Anja Goder. Gre namreč za izjemno zanimiv fotonatečaj, ki se v marsičem razlikuje od ostalih. Pravzaprav smo začeli sodelovati, še preden se je natečaj sploh začel, in skupaj smo na nekaj brainstormingih začeli postavljati pravila in osnovne smernice. Lahko rečem, da sem kot član žirije ali kot svetovalec v svoji karieri sodeloval že na številnih natečajih, in da so moje izkušnje na tem področju res velike. Za mano je kar nekaj žiriranj na super uspešnih in znanih foto-tekmovanjih, bil sem celo v žiriji svetovnega prvenstva CMAS v podvodni fotografiji, a bilo je tudi nekaj popolnih polomij - tako velikih, da smo morali kakšen natečaj tudi odpovedati. In s tem seveda pridejo izkušnje …

 

Kaj je torej univerzalni ključ za uspešen natečaj? No, najprej je treba vedeti, kaj uspešen natečaj sploh je … Večina velikih natečajev je plačljivih: več kot je prijav, več je sredstev, boljše so lahko nagrade, in večje kot so nagrade, več je prijav. Predvsem z visokimi nagradami se izjemno poveča število dobrih in najboljših fotografij, ki prispejo na nek natečaj in mu s tem dajejo ugled ter mednarodno kredibilnost. In vsa zadeva se začne vrteti … Seveda je najtežje na začetku, ko natečaj še ni dovolj znan in takrat ljudje dvomijo, da je vse skupaj resno in legitimno, saj se na spletu pojavljajo raznovrstne prevare. Ko enkrat zadeva steče, ko so znani prvi zmagovalci in ko dejansko dobijo izplačane nagrade, pa je vse skupaj precej lažje. Za MIPO sem že na začetku svetoval, da morajo biti nagrade dobre oziroma nadpovprečne, in na moje veselje je za nagrade izplačanih kar 45.000 evrov. Kategorij je pet: Ljudje, Narava, Mesta, Zgodbe in Abstraktno. Odziv je bil že prvo leto zelo dober in prišlo je res veliko izjemnih fotografij. Še posebej sem vesel kategorije Abstraktno, saj se mi zdi, da je na ostalih natečajih ta način fotografiranja precej zapostavljen, danes pa se vseeno veliko ljudi ukvarja s tem. Gre namreč za to, da tu običajna pravila o digitalnih manipulacijah ne veljajo in fotograf si lahko da duška in svoje fotografije digitalno spreminja po mili volji. V vseh ostalih kategorijah je to seveda strogo prepovedano in se v primeru, da se to ugotovi, tako fotografijo takoj diskvalificira. Glede na res dober odziv prvega natečaja MIPA 2018 so se odločili, da bodo od zdaj naprej v vsakem letu razpisali dva natečaja, se pravi glavnega s prej naštetimi petimi kategorijami in manjšega s tremi, bolj usmerjeno zastavljenimi kategorijami, ki se bodo vsako leto spreminjale. Letos so to bile: Živali, Šport in Tehnologija.

 

Mednarodno žirijo sestavlja sedem strokovnjakov, ki vsak po svoje rangirajo petindvajset po svojem okusu izbranih fotografij, vse ostalo pa je potem statistika. Sliši se enostavno, a težava nastane, ko imaš pred seboj na tisoče fotografij, od katerih jih je zelo veliko dobrih in tudi veliko odličnih. Po kakšnih kriterijih se jih lotim sam? Najprej seveda zožim izbor in izločim take, ki na tak natečaj sploh ne spadajo in včasih je prav zanimivo videti, kako popolnoma brez samokritike in pa seveda brez kakršnih koli estetskih standardov so nekateri. A teh je praviloma malo in zelo hitro si na širšem zožanem izboru. Tu pa se začnejo težave, saj včasih nisi popolnoma prepričan, kako je do kakšne fotografije prišlo in ali se fotograf sploh zaveda, kaj je sporočilo njegove poslane fotografije. V tej fazi preverjam predvsem t.i. exif podatke o vsaki fotografiji, saj ti to včasih lahko pomaga pri odločitvi, kaj izbrati in kaj zavreči. Popolnoma napačne nastavitve fotoaparata in še marsikaj, kar je razvidno iz teh podatkov, a tudi to, da se je nekdo z nekim (samo njemu znanim) razlogom potrudil in te podatke iz fotografije odstranil, ti lahko pove veliko. Na koncu pa še zadnji sestanek na Malti, ko ugotavljamo, ali je mogoče kakšna fotografija nepravilno popravljena, mogoče že predhodno nagrajena (kar je proti pravilom Mipe) in še marsikaj. Seveda je treba vse zmagovalne fotografije glede tega pogoja preveriti, kar vzame kar precej časa in brskanja po spletu. Če skupaj ugotovimo, da je kaj narobe, se kandidata za nagrado diskvalificira, na njegovo mesto pa se pomakne tisti, ki je po številu točk naslednji za njim.

 

Prvih pet fotografij iz vsake kategorije se tudi natisne in so razstavljene v muzeju v La Valletti na Malti, prvih deset iz vsake kategorije pa se natisne v lepi knjigi, nekakšni monografiji, ki izide po razstavi. To se mi zdi zares dobra zamisel, saj na večini foto-natečajev objavijo le zmagovalce, marsikdo pa bi bil vesel in tudi dodatno motiviran, če na primer izve, da je bila njegova fotografija v najožjem izboru za nagrade. Konec koncev pa je ves projekt zanimiv tudi zato, ker vsak tak natečaj zvišuje splošno fotografsko razgledanost in krepi vizualno kulturo fotografije.

 

Za tiste, ki jih natečaj zanima podrobneje, pa naj si pogledajo kaj več na povezavi:

https://maltaphotoaward.com/

 

Pa da ne bom samo pametoval, kaj in kako je natečaj organiziran, si raje poglejte petnajst zmagovalnih fotografij letošnjega »MIPA Spring Edition 2019« natečaja (zmagovalci so bili znani 31. julija), lanske zmagovalce vseh petih kategorij pa si lahko ogledate na njihovi spletni strani: https://maltaphotoaward.com/winners-gallery-autumn-2018/

 

Ker pa verjamem, da že ves članek pričakujete tudi odgovor na provokativno vprašanje v naslovu »Kako lahko fotograf postane milijonar?«, vam ga lahko za konec tudi zaupam: Samo tako, da je bil prej milijarder! Tako pač je v fotografiji … 😊

 

Živali:

 

1. 

 

2. 

 

3.

 

Šport:

 

1. 

 

2.

 

3.

 

Tehnologija:

 

1. 

 

2.

 

3.