Slovenci vsako leto množično potujemo na hrvaško obalo, v Italijo in Avstrijo, zanimivo pa je, da skoraj ne hodimo čez mejo na madžarsko stran. Najverjetneje zaradi strahu pred nepoznavanjem jezika, pa čeprav ima madžarščina pri nas na območju, kjer živi madžarska manjšina, poleg slovenščine status uradnega jezika. Večina izmed nas si že ob pogledu na zemljepisna imena lomi jezik z izgovorjavo. Besede ne zvenijo podobno nobenemu znanemu jeziku, še celo ime za bolnišnico in policijo je popolnoma drugačno. Povprečen Slovenec pozna le Budimpešto, ki jo oglašujejo turistične agencije, verjetno je tudi že slišal za Blatno jezero, ostali kraji pa so mu praktično neznani.
Priznam, da tudi sama do pred kratkim nikoli nisem razmišljala o izletu v to našo vzhodno sosedo. Mojo pozornost je pritegnila prijateljica madžarskega rodu s pripovedovanjem o naravi, ljudeh in kulinariki. Nekaj specialitet njihove kuhinje, kot na primer golaž, poznamo, znani pa so tudi po odličnem vinu z 2000 letno tradicijo, po ocvrtem testu langoš s kislo smetano in čebulo ter po sladici kurtoskalacs s kakavom.
Proti madžarski meji ni zastojev, zato potrebujemo le slabo uro vožnje od Lendave do zahodne obale Blatnega jezera. Beseda Balaton je slovanskega izvora, ki pa v madžarskem jeziku nima pomena. Po legendi je bilo to ime zadnjega živečega velikana na tem območju. Je največje naravno jezero v osrednji Evropi, s povprečno globino le 3,2 metra. Temperatura kopalne vode se poleti zaradi celinskega podnebja in več kot dva tisoč sončnih ur na leto segreje vse do 26 stopinj Celzija.
Dobro označena kolesarska pot privablja goste od vsepovsod na prijetno in nezahtevno kolesarjenje okrog čudovitega naravnega jezera, po ravnem terenu Panonske nižine. Jezero je že na prvi pogled veliko, ko zagledamo galebe na prostrani obali, dobimo lažen občutek morja. Že samo južna obala se namreč razteza čez nekaj manj kot 100 km. Ob sončnem vremenu je jezero polno jadrnic, čezenj celo pluje nekaj linij trajekta. Na plažah je droben pesek, le občasen pogled na labode in vonj po sladki vodi nam dajeta vedeti, da smo ob jezeru. Obala je čista in urejena, prav tako kot okoliški vrtovi pred majhnimi hiškami na severni strani jezera. Polotok Tihany spada med zaščiteno območje zaradi številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Južna stran je bolj turistična, s ponudbo apartmajev in kampov za taborjenje.
V neposredni bližini je mesto Heviz, ki ga imenujejo fontana življenja ter velja za prestolnico madžarskih zdravilišč in term. Tam leži največje naravno biološko aktivno termalno jezero na svetu. Napaja ga toplotni vir iz podzemnega 38 metrov globokega kraterja, ki daje možnost plavanja med lokvanji tudi v jesenskem in zimskem času. Zdravilišče, ki je zgrajeno ob jezeru, tako obratuje celo leto, saj temperatura vode tudi pozimi ne pade pod 24 stopinj Celzija. Ta turkizna voda je čista, njen volumen se v celoti zamenja vsake tri dni in pol, dno pa je zelo temno, ker ga prekriva plast šote.
Ob severni obali Blatnega jezera je mestece Tapolca. Tu so leta 1903 pri kopanju vodnjaka pod ulicami slučajno našli jamo s kraško vodo. Razlog za nastanek je mešanje hladne vode iz jame s termalno vodo, ki izvira iz globin, kar povzroča razjedanje apnenca in sčasoma ustvarja vse večje prehode v jami. Odkrita Jezerska jama je del večjega jamskega sistema, v katerem ni kapnikov. Debela plast gline pod površjem onemogoča pronicanje vode in s tem njihov razvoj. Turistični center z interaktivnim muzejem in možnostjo veslanja po Jezerski jami privabljata številne turiste. V paru se lahko v majhnem čolničku odpraviš na zanimivo krožno turo po osvetljenih naravno izoblikovanih prehodih.
Naši sosedje res nimajo pravega morja, vseeno pa je okolica Blatnega jezera dobra ideja vsaj za vikend izlet v naravo in čofotanje v termalni vodi. Madžarsko si je kljub jezikovni prepreki vredno ogledati.
Eva Borin
A Ljubljana native, graduated from the Faculty of Computer and Information Science, a new member of the OurSpace group of developers. Nature and animal lover. I dedicate my spare time to music. I’ve been singing since I was a child. I’m currently singing in a choir called Sankofa, where I explore traditional music of the African continent.