Čemaž je že

Podleska pa še ni. No, je, ampak pod zemljo, skrit kot čebulica. Da ne bo zmot pozneje v nabiralniški sezoni, kratka obnovitev podatkov, drugače jih je pa primerno shraniti na ustrezno varno mesto, nedostopno hekerjem. To pa menda ni v glavi oziroma v pameti, kjer hekerjev kar mrgoli, in še manj v kot švicarski sir luknjastem spominu. Predlagam hrambo kar na licu mesta, v naravi. Torej, pogledamo, da vidimo in obenem vemo: čemažev list ima en sam pecelj. Je suličaste oblike, precej mehak na otip. Na zgornji strani je svetleč, na spodnji nesvetleč. Ko ga odtrgamo pri tleh, držimo v roki le ta pecelj in nič več. Če so listi prav mladi, še peclja ne vidimo, ker je skoraj ves skrit v tleh. V tem primeru držimo v roki le nerodno odtrgan list. En sam list. Z vonjem, značilnim za čemaž, nekoliko podobnim česnu, vendar neprimerno bolj živahnim, eteričnim. Skratka, s tako zelo močnim vonjem, da ostane na prstih še dolgo potem, ko med njimi zmanemo list ali dva. In potem po čemažu diši tudi vse drugo, kar zmanemo med prsti, pa ni čemaž.

Mladi listi jesenskega podleska, ki bodo kmalu začeli rasti marsikje med čemažem, nimajo nobenega peclja, temveč je več listov ovitih med sabo že pri tleh. So ožji in temnejši kot čemaževi, pri tleh običajno rumenkasti. Podobno velja za čmeriko, ki prav tako rada raste v čemaževi družbi: nobenega peclja, le več izrazito rebrastih listov, ovitih med sabo že pri tleh. S šmarnico je pa tako, da le izjemoma – vendar se zgodi – raste med čemažem, ima pa čemažu zares podobne liste, ki pa so trši, na zgornji strani nesvetleči, na spodnji svetleči. Listi niso pecljati, ampak sta običajno po dva lista, le redko en sam, združena na vrhu nekaj centimetrov visokega stebelca. Seveda nobena od teh rastlin nima vonja po čemažu.

Dostop do podatkov je torej neomejen, le povezavo je treba omogočiti. Na tem ekranu jih ni videti v pravi podobi, saj je najbolj naravna hramba podatkov tam, kjer se hranijo sami. Mi pa z njimi. V naravi, ki ni nič drugega kot Narava.

Ko imamo dostop do podatkov in jih znamo uporabiti, lahko s čemažem ustvarimo marsikaj znanega in kaj manj znanega. Na primer humus s čemažem: drobno zrezane liste čemaža le zamešamo v humus, dodamo malo oljčnega olja ter posolimo. In znova zmešamo. Ali pa naribana jabolka z rozinami in čemažem: zmešamo jih z limoninim sokom in primerno količino rozin ter dodamo ravno prav drobno zrezanih čemaževih listov, za izrazitejšo izkušnjo sladkega okusa pa prav majhen ščepec soli.

Prav dobro divji tek, prijetno povezavo in okusno shranjevanje podatkov.