Trening v najglobljem bazenu na svetu

Dolgi zimski dnevi so kot nalašč za obisk termalnih parkov. Teh imamo v Sloveniji kar nekaj in mnogi med njimi so izredno priljubljeni. V otroških letih smo s starši pogosto obiskali Atomske toplice, danes Terme Olimje, kamor sem se vedno odpravil s plavutmi, masko in dihalko. Plavuti sem nekako pretihotapil mimo recepcije in reševalcev ter nato večino časa preživel pod vodno gladino. Tam še zdaleč ni bilo tako zanimivo kot na morju, zato sem si neskončno želel, da bi bilo dno vsaj kak meter globlje. »Bazeni ne morejo biti tako globoki kot morje!« so mi dejali, jaz pa sem še vedno sanjal o tem, da v topli termalni vodi tonem deset ali dvajset metrov globoko. In, kot pravijo mnogi, če si nečesa dovolj močno želiš, se sanje lahko uresničijo. Leta 2014 so v italijanski Padovi svečano odprli Y-40, najgloblji termalni bazen na svetu, ki je globok neverjetnih 42 metrov!

 

 

 

Večino svojih bazičnih priprav opravim v ljubljanskih 25m bazenih. Tam globina nikjer ne presega 3m. Sposobnost, da zadržujem dih in obenem pod vodo plavam čim dlje časa, je osnova za moje tekmovalne nastope. A vseeno to ni dovolj. Nekako moram svoje telo adaptirati na visok okoliški tlak, ki vlada na velikih globinah. Ta del priprav je bil navadno rezerviran za Blejsko jezero ali pa hiter skok v hrvaški Kvarner. Seveda zgolj v poletnih mesecih, ko se voda segreje na sprejemljivih 15 °C. Zato je bilo pravo veselje slišati, da se je v naši okolici otvoril bazen s termalno kristalno čisto vodo temperature 32 °C in neverjetno globino 42 metrov.

 

 

Globina v Y-40 je več kot zadostna za resen globinski trening. Zakaj? Naš cilj je pridobiti prožnost prsnega koša, saj se ta pod velikim okoliškim tlakom deformira. Če v globino napredujemo prehitro, to privede do poškodb. Kritična točka je 30 metrov, saj je na tej globini okoliški tlak štiri bare, kar povzroči, da se prsni koš stisne za faktor štiri! To pa je že deformacija, ki naša pljuča stisne na tako imenovani rezidualni volumen. To je volumen, pod katerega se naša pljuča ne morejo več stisniti, ne da bi se pri tem poškodovala. Razlog za to se skriva v togosti dihalnih poti in prsnega koša. Verjetno se sprašujete, kako je potem mogoče, da se potapljamo preko globine stotih metrov? Ob rednem treningu se rezidualni volumen pljuč zmanjša, obenem pa se aktivira potapljaški refleks, ki povzroči, da se v pljučnih kapilarah prične kopičiti krvna plazma. S tem se poveča »tekoči« volumen pljuč, ki je nestisljiv, kar nas zaščiti pred nadaljnjo deformacijo prsnega koša.

 

 

Tako so postale terme v Padovi pravo zimsko središče prostih potapljačev iz vseh koncev sveta. Nudi idealne, skoraj laboratorijske pogoje za trening veščin prostega potapljanja. Zaradi termalne vode uporaba zaščitnih neoprenskih oblačil in dodatnih uteži ni potrebna. Ravno zato so potopi neverjetno sproščeni in zabavni.

 

 

Bazen je izredno dolg in širok do globine desetih metrov, nato pa se postopoma zoži, dokler na petnajstih metrih ne vstopimo v sedem metrov širok tunel, ki pade do globine 42 metrov. Ves čas je prijetno osvetljen, vanj pa vodijo 3 globoke vrvi, tako da so lahko naenkrat v njem trije prosti potapljači.

 

 

Posebna atrakcija je tematski del bazena, ki ga opremijo s starodobnimi avtomobili, motorji ali pa repliko lunarnega modula, ki ga lahko te dni najdemo v bazenu. Vse to še dodatno popestri trening v tem bazenu.

 

 

 

V letošnjem letu me boste lahko spremljali julija na velikem mednarodnem tekmovanju Vertical Blue na Bahamih ter globinskem svetovnem prvenstvu oktobra v Franciji. Vmes odpotujem še na priprave v Egipt. O vsakem od teh dogodkov vas bom v Čebelnjaku sproti obveščal. Maja vam bom predstavil tudi tehnike sproščana, ki niso uporabne zgolj za rušenje globinskih rekordov, temveč tudi za vsakodnevno soočanje s stresnimi situacijami. Zato vabljeni k branju in spremljanju Čebelnjaka še naprej!