AX08167 – moč informacije

Jutro. “Kafe” že diši. Usedem se pred okno. V dolini je še megla. Sonce se bo zdaj zdaj prikazalo iznad hriba. Drevesa so že lepo obarvana. Še en čudovit jesenski dan bo. Preverim ptičjo krmilnico. Brglez se že ves zagnan baše s sončničnimi semeni in jih skriva naokrog. Dve veliki sinici. Ena močvirska. Lahko bi bil povsem navaden dan.

 

V resnici pa se na drugi strani okna dogaja prava norija! Invazija! Migranti! Tiste tri sinice niso samo tri, ampak se izmenjujejo in so vsakič nove tri. Zima prihaja. Ptice se selijo s trebuhom za kruhom. Vendar je vse to človeškemu očesu prikrito. Sinica je enaka sinici.

 

Obstajamo pa ljudje, ki pticam dajemo imena, in tako sinica ni več samo sinica, ampak ptica, ki nosi informacijo. Poimenujemo pa jih z obročkom, ki nosi ime države, v kateri je bila ptica obročkana, in zaporedno številko.

 

Tako nam enostavna rešitev, kot je obroček na nogi ptice, odpre vpogled v zanimivo ptičje življenje. S tem, ko obročkamo ptice, lahko ugotovimo njihovo številčnost, in kar naenkrat ugotovimo, da na naši krmilnici ne hranimo samo treh sinic, ampak celo čez petdeset.

 

Če pa se nam ujame ptica, ki je že obročkana, ali kdo ujame ptico, ki smo jo mi obročkali, lahko povežemo lokaciji in dobimo podatek o selitvi ptice. Tako lahko ugotovimo, da sinice, ki so na naši krmilnici pozimi, niso iste kot tiste, ki čez poletje gnezdijo na našem vrtu, ampak so to ptice s severa.

 

Večina držav ima vzpostavljen svoj državni center za obročkanje, države pa med seboj povezuje organizacija Euring (European Union for Bird Ringing). Skrbi za izmenjavo podatkov o obročkanih in ponovno ujetih pticah. 

 

Preteklo zimo sem obročkal kar nekaj ptic na svoji krmilnici. Spomladi pa me je doletelo prav zanimivo sporočilo, da so enega izmed zelencev, ki sem jih obročkal, ponovno ujeli na Češkem. Njegovo ime AX08167. Druga najdba, pri kateri imam zasluge, pa je modra taščica, ki sem jo obročkal v solinah, najdena pa je bila, tako kot zelenec, na Češkem.

 

 

 

 

Z obročkanjem in ponovnim ujetjem pa lahko izvemo tudi starost ptice. Na straneh Euringa je zanimiv seznam najdaljše  »izmerjene« življenjske dobe za posamezno vrsto. Med rekorderji so na primer siva čaplja, ki je živela 37 let. Ali pa 39 let stara bela štorklja. 21 let star vodomec.  Med manjšimi bolj znanimi vrstami pa 15 let stara velika sinica, 11 let stara kmečka lastovka.

 

Marsikomu je obročkanje v Sloveniji zelo slabo poznano, pa vendarle smo na tem področju aktivni že več kot 90 let. V tem obdobju je bilo obročkanih že več kot 3 milijone ptic. V zadnjih letih letno povprečje dosega 80.000 obročkanih ptic.

 

Ptice ne poznajo meja, selijo se daleč na vse strani neba. Zato je informacija o njihovih selitvenih poteh še toliko pomembnejša. Kje so naše ptice pozimi, in kaj počnejo. Ali bodo prišle nazaj ali pa jim je tam, kjer prezimujejo, ljubše.