Prvi vtisi z Danske

København, prestolnico Danske in hkrati 2. največje skandinavsko mesto, sem si predstavljala kot idilično mestece, prepleteno s kanali, obdanimi s pisanimi hiškami ter starimi ribiškimi barkami, privezanimi na pomole. Po svoje res, vendar tista živopisana ulica, ki se nahaja na vseh razglednicah in slikah mesta, ne odraža dejanskega stanja, saj se v mestu prepleta starejša arhitektura barvitih hiš z moderno. Mesto ima le 500.000 prebivalcev, torej nekaj več kot Ljubljana, a čez dan je to milijonsko mesto z visokim številom dnevnih migrantov. Da so te migracije sploh mogoče, je mesto prepredeno z linijami avtobusov, metrojev ter dobrimi železniškimi povezavami s hitrimi vlaki. Zame je sistem deloval neprimerno boljše v primerjavi z javnim prevozom doma.

 

 

Sprehod ob morskem kanalu po slikoviti ulici Nyhavn ter ulici Stroget, najdaljši nakupovalni peš coni v Evropi je sicer zanimiv, so pa za nas zanimivo navite tudi cene. Za kavo v kavarni mestnega teatra nasproti glavne opere sem odštela slabih 8 evrov.  Danci drugače strogo ločijo med kavo iz vrečke in pravo turško kavo. Že ob naročilu se odločiš, če želiš pravo kavo, tisto, ki ti jo skuha natakar in se zanjo obračuna tudi dodana vrednost ali drugo, že pripravljeno kavo, za občutno nižjo ceno, ki si jo navadno lahko neomejeno točiš sam iz izolirane posode.

 

 

 

 

Ker se rada izognem mestnemu vrvežu, sem tudi tukaj, v glavnem mestu iskala mirne zelene kotičke. Eden izmed njih je javni park z zgodovinsko utrdbo Kastellet v obliki zvezde, ki je nekdaj varovala morski dostop do mesta. Nahaja se v neposredni bližini kipa Male morske deklice, nastalega po predlogi pravljice vsem znanega danskega pisatelja Hansa Christiana Andersena. Okrog te glavne turistične atrakcije se tre ljudi, koles in električnih skirojev, pogled nanjo pa ni nič posebnega, saj so za njenim hrbtom skladišča tovarn in ladjedelnica. Kip je bil že mnogokrat tarča vandalizma, dvakrat je bil obglavljen, izgubil je roko, večkrat so mu narisali tudi spodnje perilo.

 

 

 

Prva razlika glede na Slovenijo so nenadne spremembe vremena tekom dneva. Iz sončnega vremena hitra pooblačitev in veter, nato dež in zopet nazaj sonce. Že na daleč lahko opaziš turista, saj so oni edini, ki ves čas odpirajo svoje dežnike. Dež ne odvrne mnogih kolesarjev, ki jih je na cesti mnogo, sem ter tja ima kakšen oblečeno dežno pelerino. Zgleda, da so vsi oblečeni v več slojev oblačil, pripravljeni na kakršno koli vreme.

 

 

 

Ulice so polne kolesarjev, izredno široke so tudi kolesarske steze, prave kolesarske avtoceste v primerjavi z našimi. Mi, ki nismo navajeni na toliko kolesarjev, moramo biti zelo pozorni pri prečkanju ceste. Danci navadno sledijo vsem pravilom, na kolesarskih poteh pa se velikokrat prelevijo v bolj agresivne brezbrižne voznike z absolutno prednostjo pred vsemi.

 

Na Danskem vsi poznajo park Bakken, najstarejši zabaviščni park na svetu. Odprt je poleti ter med šolskimi počitnicami in se nahaja na robu prečudovitih gozdov Dyrehaven, le 20 minut vožnje z vlakom iz centra glavnega mesta. Vstopimo v miren park Jaegersborg Dyrehave stran od mestnega vrveža in kmalu za vhodom se na levi strani prikaže nostalgično prizorišče tega zgodovinskega zabaviščnega parka. Ob mojem obisku je bil le-ta zaprt, pa nič zato, ker so bile sprehajalne poti po naravnem parku s starodavnimi hrastovimi drevesi celo bolj zanimivo. Leta 1670 je tu kralj Christian V naravni rezervat dal ograditi in naseliti srnjad od blizu in daleč za namen lova. Sedaj je park odprt za javnost in vpisan v Unescovo svetovno dediščino kot lovska pokrajina. Ponuja imenitne sprehode med divjimi jeleni in košutami po dolgi gozdni poti mimo manjših jezerc in do odprtih ravnic. Že ime Dyrehaven, ki v direktnem prevodu pomeni Park jelenov, pove, da boste skoraj zagotovo ob obisku naleteli na čredo pašnih živali. Na sredini parka se lahko sprehodimo do kraljeve lovske koče Eremitage, ki ni prav nič podobna koči, temveč gradu, simbolu monarhove absolutne moči. Vsi tekači, sprehajalci psov in konjske vprege se kar nekako porazgubijo v tem približno 10 kvadratnih kilometrov velikem območju. Uživamo lahko v mirnem sprehodu na svežem nordijskem zraku.

 

 

 

 

 

Danska ti v spominu nedvomno pusti polno vtisov, med drugim o podzemni železnici brez voznika na poti iz letališča do mesta ter dvonadstropnih parkiriščih koles na večjih postojankah v glavnem mestu. Zaradi boljše načrtovane infrastrukture ljudje uporabljajo javni prevoz in se vozijo s kolesi, tudi kot turist avtomobila sploh ne pogrešaš.