Praznovanja in branja

Ob obeh prazničnih četverodnevjih in med njima sem si nagrmadil naše časopisje in del revijalnega tiska. Da bi se prebil skozi vse te dni in noči, ne le skozi volčjih ducat. No, saj praznikov je v grudnu in prosincu še več, pa kakšnega kdaj tudi vrli preslikaj-prilepi pisure in pisune ne izguglajo, tako letos o Luciji ni bilo kaj prida napisanega, tudi o božičnem žitu bolj malo, da o nekdaj imenitnem tepežnem dnevu sploh ne govorim. Pehte, bedanci, črti, Mora, Divja jaga, Pehtra, Škopnjak in Šent pa so izginili z vikigugl vedeži. Še vragu in coprnicam se slabo piše, zalemu vragu - Petru Šentflorjanskemu sploh. 

So se pa bolj razpisali o črnem petku in purmanih, ki se med sabo pomiloščujejo. Jasno, ta ptič je bil osrednja novica in pobijanje iskalcev sreče na vratih trgovskih centrov dan kasneje tudi. Novi časi - novi človek. Kakšna bedna izmišljotina. Sicer pa se človeška plemena vedno obnašajo precej po pasje, vsako novo krdelo markira po prostorih pregnanih, preplavljenih. Evangelizacija, kulturtregerstvo, demokratizacija, kolonizacija, dekolonizacija, fašizacija, nacifikacija, socializacija, islamizacija … vse ena sama feromonizacija.

Tega vsega se sicer ni dalo neposredno brati, čeprav je bilo zapisano. Ne le tokrat, tudi že kdaj prej. Ob tem pa še kakšen poziv k razumu, o smislu in nesmislu praznikov, obdarovanj, o sprijenem praznovanju, o neoliberalnih trikih, o ukinitvi hinavščine, o odprtju časa za vsesplošno svetovno praznovanje (kdo bi to rad zasedel s svojimi edinopravimiresnicami)… 

Še ena volčja noč in volčji dan potem Befana, ki pokaže pot Gašperju, Boltežarju in Mihcu. In tudi Befana ponekod nosi darila. In zakaj jih ne bi povsod.