Vsi poznamo Edvarda Rusjana ter ostale pionirje letenja. Prav tako vsi poznamo Lajko, psa, ki je letel v vesolju, četudi verjetno sam tega nikoli ni hotel. Ptice so letele že tisoče let pred tem. Že zdavnaj so uresničile sanje letalcev. Nekatere pa so že uresničile tudi sanje prihodnosti. Neprekinjeno letenje.
Planinski hudournik lahko leti šest mesecev brez postanka, strakoši lahko s svojimi krili, ki merijo v razpon dva metra, prejadrajo cel indijski ocean. Jadrajo lahko tudi do dva meseca brez postanka. Navadni hudournik pa je ustvaril povsem svoj življenjski stil. Dokazano letijo v zraku brez prestanka tudi do 10 mesecev. Druga dva meseca leta pa valijo jajca in skrbijo za potomce. Če ne bi bili tako skrbni starši, najverjetneje sploh pristali ne bi. Dnevno preletijo tudi do 800 km daleč. Dvigne se do višine 1 km. V zraku celo spi.
Globalno segrevanje, dvigovanje gladine morja. Kdo potrebuje trdna tla. Sploh ne potrebujejo pristanka, razen v izrednih razmerah, če so prisiljeni, kot na primer, če se znajdejo v težkih vremenskih razmerah.
So lastovkam podobne ptice. Njihovo oglašanje, ko se podijo visoko v zraku, me vedno spominja na kričanje otrok na vlakcu smrti. Zaradi svojega načina življenja imajo zelo kratke skoraj zakrnele noge, neprimerne za sedenje ali hojo po tleh. Gnezdijo v večjem delu Evrazije in se nato vsako leto podajo na prezimovanje na jug Afrike.
Še ena izjemna lastnost je pri teh pticah. Pri izbiri časa selitve, se ne ozirajo na lokalne vetrove, ampak izgleda kot da bi čakali prave vetrove vzdolž selitvene poti v naslednjih dneh. Kako jim to uspeva je ljudem še skrivnost.
Seveda tudi to vrsto ogroža človek z uničevanjem njihovih gnezdišč. Ker se prehranjujejo z žuželkami, pa so podvrženi tudi zastrupitvam zaradi pretirane uporabe pesticidov.
Kljub njihovemu nevarnemu življenjskemu slogu, nekateri najstarejši hudourniki še vedno dočakajo starost tudi do 20 let in več. V tem času lahko ptica preleti razdaljo, ki je enaka razdalji do lune in nazaj sedem krat.
Med nami živijo izjemni rekorderji. Malo spoštovanja prosim. Redke izjemne vrste nam morajo biti bogastvo in ne v napoto.
Aljaž Rijavec
I am an older version of a totally autonomous humanoid manufactured in the previous century. I’m bored on cloudless days and days without sunshine. I love mountains of data and finding meaning in nonsense. I have no free time. I don’t have any hobbies either; all I do, I do “for real”. I’m interested in all that is biotic or abiotic. I try to be a multifunctional device, and I love it.