Ko se je tiste dni, leta 2019, na svojem zadnjem popotovanju izgubljal po prostranstvih Himalaje, na svojem zadnjem poskusu pobega pred neizbežnim, je zaslišal, začutil, zmogel sprejeti in se odzval tihemu šepetu duše katera ga je klicala domov.
-V lucidnem transu z Lamjura La dol. Ne rdeča nit, ampak bakreno rdeča zajla/ jeklenica!
18. decembra 2019
Suffering Happiness
Nevednost Vednost
NE VEDNOST VEDNOST
(kot vedno) ∞
Ni me Vedno si
Ni Kdor si
Ti
19. december 2019
- Pikey Peak , najbolj jasna vidnost
- Porezen, Tošč, Pikey Peak, enako doma pod vsakim. Od doma drži pot na vsakega.
23. december 2019
- Čas na trekingu, ne da se ustavi, ampak izgine.
27. december 2019, Porezen
- Staroverstvo, šamanizem, farmakologija – kratka in bistvena predstavitev.
- Kaj ayahuasca, glevž, glevž! Ayahuasca? Ne hvala. Glevž prosim!
4. januar 2020, Cerkno
- Opazuj vreme. Sledi vremenu.
7. januar 2020
- Po trekingu ostane poglobljena, povečana subtilnost (izživljajoča iz povečane moči, ki se je razvila med trekingom). Izničijo jo lahko le določene substance, kot je alkohol in prehod nazaj v utečenost iz katere si šel na treking. Torej …
- Nekaj se je zgodilo, včeraj, danes. Rdeče-bordo-oranžen Porezen in greben proti kopi od Lačnevca dol grede.
15. januar 2020
(Pogum) s.43;
Najprej moram vedeti kdo sem. Mogoče lahko potem počnem kaj, kar se sklada z mojo naravo. Kar me navda z zadovoljstvom, v meni vzbudi občutek domačnosti. (=uresničitev svojih zmožnosti) »Zdaj sem prispel. To je kraj, ki sem ga iskal.«
17. januar 2020, Cerkno
- Postal sem vodnik…. Tako za tujce v njim tujem okolju. Tako za domačine v njim domačem okolju, ker sem enako domač tako v tujem kot v domačem okolju.
18. januar 2020, Cerkno
- Tok časa, prispodoba za minevanje sebe.
- Čas nikamor ne gre, ne teče;edini čas je krožne narave – vedno isto, a vse drugače.
- Enota časa; vedno leto 1
- Ob zimskem solsticiju pa spet nazaj naprej.
- Zatorej tega krožnega toka, »leta«, krožnega časa, je vse znano – gotovost – a vedno drugače neponovljivo.
- Um je zid – pijanec ob steni.
- Enoceličarji!!
- Ego, oklep strahu. Ni strahu, ni ga, ni ega.
19. januar 2020, Cerkno
- Bistvo se hrani z resnico.
- Meditation – the art of being alone
- Love – the art of being together
Darja Gruden<darja.vrana@gmail.com>
pon., 20. jan. 2020, 09:22
Za dario.cortese888
Spoštovani Dario.
Pišem vam Darja Gruden, Darja Vrana, Vrana. Vaš kontakt sem dobila preko skupne znanke in se vam pod močnim vtisom vašega predavanja o staroverski medežiji, katerega ste imeli to soboto, oglašam, ker čutim močno potrebo, da z vami podelim nekaj besed. Tako se že vnaprej zahvaljujem za vaš čas in pozornost in hkrati opravičujem za predrznost.
Zelo nerada pišem o sebi, rajši imam, da me človek sodi in vidi preko mojega delovanja in življenja, a je neizbežno, da se vsaj na grobo predstavim in vam tako lažje razložim zakaj se obračam na vas.
Sem ženska globokega čutenja in močnih zaznav. Preživljam se z delom v fabriki, v Žirovski Etiketi, kot čisto navadna proizvodna delavka, pa se ne počutim kot ubogi izkoriščen proletariat. Ukvarjam se z zelišči in njihovimi pripravki, pa se nimam za zeliščarico in zdravilko. Zapisujem srčne zapise, spomine, sestavljam gradivo in s tem ohranjam dediščino naše rodbine, pa se nimam za pisateljico. Uspešno vodim ženski krog Vranje gnezdo, kjer se srečujemo, prebujamo čarno in zdravilno moč narave, poglabljamo in krepimo prastare vezi, pa se nimam za voditeljico.
Rajši si rečem da sem vsestranska ustvarjalka in velika ljubimka življenja. Lahko mi pa rečete tudi čarovnica.
Kot mala deklica sem imela srečo preživljati lepo otroštvo v rodnem kraju Žiri, kjer sem od malega bila silno povezana z naravo. Ob prehodu v najstništvo in kasneje v dobo ženske sem to vez zaradi mnogoterih zlorab, zablod, zgodnjega materinstva in nadalje samostojnega preživljanja dveh otrok nekoliko izgubila. A me je priroda in življenje zopet poklicalo nazaj in taka kot, sem tega nisem mogla preslišati.
Tako sem zdaj zopet tu, taka kot sem. Čista in pretočna.
Od nekdaj sem bila dovzetna za druga stanja zavesti in že kot deklica imela priložnost izkusiti močeradovc in nore gobe. A vse to takrat še nisem zmogla pravilno sprocesirati in razumeti in je tako kot kasnejše eksperimentiranje z sintetičnimi in drugimi drogami povzročilo le veliko zmede in škode...
Zadnjih caa 10 let pa je drugače. Življenje se mi je umirilo in ustalilo. Mnogo besov v sebi sem ukrotila in mnogo starih in nakopičenih vzorcev predelala, prešla in se jih osvobodila. Tako sem tokom zadnjih let izkusila nekaj izjemnih potovanj in doživetji s pomočjo konoplje, psilocib, volčje češnje.. Rada bi, da razumete , da se z tovrstnimi drogami ne ukvarjam redno, rekreativno ali pa za zabavo.. Temveč zgolj in samo za namen odkrivanja in potovanja v tisti globlji svet, obredno, par krat letno...
Ob današnji poplavi vsega mogočega dostopnega, pa mi kljub moji veliki želji in celo neki globoki notranji potrebi po tem nikdar ni bila blizu uporaba, ayahuasce, čange, pejotla...in drugih raznih meni tujih pripravkov. Od nekdaj sem čutila globoko in močno povezanost z domačo rodno zemljo in močno vibracijo le z rastlinami, katere rastejo na naših domačih tleh. Tu zdaj nastopite vi.
Vi kateri ste me tako zelo razveselili in osmislil z vašim močnim, jasnim in prodornim sporočilom in aktivnim, stvarnim in izjemnim akademskim delom, s katerim dokazujete to svetost, moč in čarnost rastlin tudi pri nas doma.
Na tem mestu se vam srčno zahvaljujem za vaše izjemno delo, ljubezen, spoštovanje in razumevanje rastlinskega sveta, še prav posebej pa ste me navdušil z zadnjim predavanjem o staroverski medežiji, katero je bilo kot pesem za mojo dušo ter akademska in stvarna potrditev mojih čutenj, zaznav in domnev.
Nadvse rada bi preizkusila našo rdečo mušnico in volčjo češnjo. A tako kot je prav. Obredno, z vsem spoštovanjem zavedanjem in čistim namenom. V drugotna stanja zavesti običajno potujem sama, zavračam skupinske in vodene delavnice in seanse pri katerih so energije vse prevečkrat pre-zmedene, nameni pa niso jasni in čisti. Le peščica je bila ljudi katerim sem zaupala in zmogla z njimi prehajati v drugo zavest neobremenjena in jasna.
Na vašem predavanju pa sem začutila silno željo, če že ne potrebo, da preizkusim mušnico in volčjo češnjo z vami ali pa vsaj pod vašim vodstvom, nadzorom in varstvom. Čutim, da je vaše veliko znanje, zavedanje in veliko razumevanje, vaš močan in čist moški princip pri obravnavi zadeve čudovita protiutež mojemu čutenju, prastaremu vedenju, zaupanju in predajanju v življenje, izrazito ženskemu principu. In da tako uravnovešena lahko drug drugemu pomagava jasno, čisto in še globlje raziskati te čudovite svetove naših zavesti in obuditi našo staro, ljubo tradicijo.
Upam, da me razumete in da vas s svojim pisanjem in namerami nisem prestrašila. Življenje in moja črevca so me naučila, da jim moram zaupati in reagirati hitro. Tako se še enkrat obračam na vas s preprostim vprašanjem in povabilom; " Greste z mano skupaj na to pustolovščino?"
Hvaležna bom in veselim se vašega odgovora.
Lepo vas pozdravljam, vam želim vse dobro in še mnogo uspehov ob vašem delu..
S spoštovanjem Darja Vrana
dario cortese<dario.cortese888@gmail.com>
sre., 22. jan. 2020, 14:35
Za jaz
Živjo,
tele podnebne spremembe me dajejo pa sem stalno nekaj po hribih in sem se šele zdaj malo bolj (ampak le na kratko) usedel pred emajlirano pošto.
Tole je preobsežno za odgovor in nadaljnjo komunikacijo po epošti, tako da predlagam, da se srečava. V petek grem v Žiri pa se lahko dobiva. Če delate do dveh, torej enkrat potem; lahko tudi prej. Nesem čevlje v popravilo v Alpino pa nisem vezan na točen čas.
Najbolje da se slišiva, 031 60 1630.
Prav divje,
Dario
22. januar, Škofje
- ČUDEŽ NE OBSTAJA. ČUDEŽA NI. (kdor pravi, da se mu je zgodil / ga je doživel, pojma nima, kaj je čudež) KER ČUDEŽ NIKOLI NE PRIDE SAM!!
- Očitno naredil faks. Referat v soboto, zagovor diplomske!
Naprej gre zgodba tako:
»Ob januarskem mlaju, sta se na vogalu žirovske Alpine srečala siva vrana in samotni volk. Nemudoma sta začutila skupno vez in ljubezen do Nje. Instinktivno in brez odlašanja, strumnega koraka in skoraj brez besed sta se umaknila stran od mestnega okolja, stran od meglenih lovk. Podala sta se prek gozdov Mrzlega vrha, čez Cerkljanske hribe in že ob februarski polni luni prispela in se nastanila v toplem volčjem brlogu pod sveto goro Porezen.«
( Darja Vrana, Dario Cortese; odlomek iz knjige Novice iz Divjine)