Izjemni nastopi na minulem svetovnem prvenstvu v prostem potapljanju
Kdo bi si mislil, da bomo oktobra v Turčiji z Alenko in Japcem sedeli za mizo, jedli večerjo in proslavljali štiri svetovne rekorde, pet zlatih odličji in eno bronasto?
Kje so potekale priprave na letošnja tekmovanja?
Na prihajajočo sezono smo se pripravljali vsak na svojem koncu sveta. Alenka je zaradi zaprtja njej ljubih Filipinov pomlad preživela v Karibskem morju. V Hondurasu na otoku Roatan so, kot se v koronski dobi imenuje, ustvarili mednarodni mehurček prostih potapljačev. Tam se je pripravljala na tekmovanje Vertical Blue, kjer je postavila neverjeten svetovni rekord na globino 122m.
Z Japcom sva ostala v Sloveniji in popolnemu zaprtju bazenov navkljub našla možnost za nemoten trening. Ko je Alenka junija že pilila globinsko pripravljenost, sem jaz nastopal na bazenskem svetovnem prvenstvu. Novi osebni rekordi in četrto mesto so potrdili odlično pripravljenost.
Neskončno sem se veselil poletnih globinskih potopov. Poslušanje šumenja valov in breztežno zibanje na morski gladini pred zadnjim vdihom je popolna oblika prisotnosti v trenutku. In takšne trenutke sem močno pogrešal. Seveda nikoli ne gre vse po planu. Sploh, če v obzir vzameš sicer prekrasno vlogo mladega očeta in nestanovitno vreme Jadranskega morja. Na nek način sem moral ponovno osvojiti tehnike sproščanja. Bolje rečeno, nadgraditi, saj je situacija zahtevala povsem nov nivo samokontrole. Skozi čas se je ponovno potrdilo, da kar ne ubija, krepi. Izkazalo se je, da sem lažje kot kadarkoli do sedaj sprejemal tekmovalni stres in se soočal z nepredvidenimi situacijami v času tekmovanja. Poletje v Rogoznici je bilo tako izjemno dobro in poučno, družinsko ter športno doživetje.
Prihod v Turčijo
Mesto Kas je že tretjič gostilo globinsko svetovno prvenstvo v prostem potapljanju. Idilično mesto med Anatlijo in Dalamanom nudi zares dobre pogoje za globinske potope. Manj kot miljo oddaljena lokacija od centra mesta nudi zadostno globino in zavetrje za globoke tekmovalne potope.
Alenka je tja prispela že konec avgusta, midva z Japcom pa drugo polovico septembra. Nekaj dni je vedno potrebnih za prilagajanje na novo okolje, nato pa sledi zadnji del priprav, ko so na vrsti tisti najgloblji potopi. Alenka je z nasmehom na obrazu že na treningu postavljala nove svetovne rekorde v disciplini z dvojno plavutjo. Nekaj časa ji je poizkušala slediti Italijanka Alessia Zecchini, a na koncu ni bila kos naši rekorderki.
Japec je prišel v Turčijo z željo po novem svetovnem rekordu. In to v novi masters disciplini za starejše od sedemdeset let. Na začetku ga niso jemali resno. Po prvem treningu so varnostni potapljači diskretno priplavali do mene in me vprašali ali mu lahko zaupajo. Očitno niso ne njemu in ne meni, saj so zahtevali najina zdravstvena potrdila že za udeležbo na treningu. Ko pa so videli s kakšno lahkoto se vrača iz globin, katerih izmerjena številka je večja od njegove starosti, so sledili aplavzi in občudovanje. Japec jih ni navduševal le s svojimi potopi temveč tudi s kopico pozitivne energije in pristnim humorjem. Tako je na primer po potopu brez plavuti varnostne potapljače vprašal, če so morda videli kje njegove plavuti, češ, da jih je izgubil. Ti so se panično potopili in pričeli gledati proti dnu. Nakar so ob iskrenem smehu vseh prisotnih ugotovili, da se je vendar potapljal brez njih in jih sploh ni imel na sebi.
Sam sem že v Rogoznici spoznal, da mi bo zmanjkalo časa za solidne nastope v vse disciplinah. Zato sem se osredotočil le na potop brez plavuti. Fizično najtežja disciplina, kjer sem lahko izkoristil svojo dobro pripravljenost iz bazenske sezone. Vedel sem, da ne bo šlo vse po planu. Vreme, napaka pri izenačevanju tlaka, utrujenost, težave organizatorja… vse to so razlogi zaradi katerih trening ne gre po prvotnem načrtu. A to se ne dogaja le meni, vsi se soočamo s podobnimi izzivi. Zato sem postopoma stopnjeval globino in vse izzive sprejemal kot del poti proti končnemu cilju. Osemdeset metrov sem dosegel veliko lažje kot sem mislil. Zato sem v tem tempu nadaljeval do dvainosemdeset metrov. To sem dosegel tudi na predtekmovanju in postavil nov državni rekord.
Na predtekmovanju, ki je potekalo teden dni pred pričetkom svetovnega prvenstva sta nastopila tudi Alenka in Japec. Alenka je za neverjetnih enajst metrov izboljšala svetovni rekord v disciplini z dvojno plavutjo. Japec pa je v isti disciplini postavil nov slovenski moški rekord in svetovni masters rekord z globino 61m.
Svetovno prvenstvo
V dnevih pred tekmo se prične tiha diplomacija ali bolje rečeno kontra obveščevalna dejavnost. Vsak poizkuša na svoj način izvedeti kakšne globine imajo namen na tekmovanju najaviti ostali tekmovalci. Nekateri se treningov udeležujejo pod lažnimi imeni in še dodatno skrivajo svoje dosežene globine. Ta podatek je pomemben, saj glede na napovedano globino organizator spusti tekmovalno vrv. Tako se ne moreš potopiti globlje. V kolikor pa najavljene globine ne dosežeš, sledijo veliki odbitki in slabša uvrstitev. Na dolgi rok pa se kot najboljša metoda izkaže poslušanje samega sebe. V tem primeru najaviš globino, ki veš, da jo lahko dosežeš tudi v najslabših možni pogojih.
Tekma je vedno igra z veliko spremenljivkami. Organizator je soočen z logističnimi izzivi, ki so posledica velikega števila udeležencev. Vreme na morju se lahko hitro spremeni in oteži potope. In ko misliš, da si doživel že vse, se tekmovalna vrv zaplete ob sidrno vrv. A to še ni vse, za piko na i na barki s katere potekajo tekmovalni potopi zmanjka elektrike. Vse to vpliva na razplet tekmovanja, zato je varnostni faktor pri tekmovalnih potopih še toliko bolj pomemben.
Vsi Slovenci smo zelo varno in ob enem uspešno nastopili skozi vse štiri dni prvenstva. Alenka je prvi dan že v sami najavi taktično premagala Alessijo. Ta je najavila vrtoglavih 116m z monoplavutjo in potop ji ni uspel. Tako je svetovna prvakinja postala Alenka s pametno najavo 105m. Japec je imel nekoliko smole z opremo in potopa zaradi težav s ščipalko za nos ni uspel realizirati. Pri moških si je zmago priboril Rus Aleksej Molčanov pred Tunizijcem Walidom Boudhiafom in Grkom Kristosom Karelosom.
Drugi dan sva nastopila z Japcom v disciplini prosti potop oz vleženje ob vrvi. Japec uspešno in z novim veteranskim svetovnim rekordom oseminsedemdeset metrov, sam pa sto pet metrov. Japec je navdušil in ob podelitvi požel velik aplavz. Meni se potop ni v celoti izšel, saj sem se zaradi nezmožnosti nadaljnjega izenačevanja tlaka v ušesih moral obrniti tri metre pred napovedano globino. Kljub temu je potop zadostoval za četrto mesto. Zmagal je Aleksej Molčanov pred Hrvatom Petrom Klovarjem in Tunizijcem Waldiom.
V disciplini brez plavuti sem od Slovencev nastopil le jaz. Pred tem sem večkrat ponovil globino dvainosemdeset metrov. Vedel pa sem, da so vsaj trije, ki lahko naredijo potop globlji od tega. Na koncu sem se odločil za varno napoved globine, ki vem, da jo lahko suvereno dosežem. Imel sem četrto najavo. Pred menoj sta bila Aleksej in Petar z dvaindevetdeset metri ter Francoz Abdel Alouach z najavo petinosemdeset metrov. Tudi mojo najavo smo si delili trije, poleg mene še Hrvat Vitomir Maričič in Francoz Guillaume Bourdilla. Do konca ni bilo jasno kako se bomo razvrstili na zmagovalnem odru. Prvo sem nastopil jaz in potop na moje veliko veselje zaključil zelo uspešno. Sledila sta Petar in Abdel, ki sta bila prav tako uspešna pri svojih najavljenih globinah. Sledil je le še nastop Alekseja. Zelo počasi se je vračal na gladino. Njegov potop je bil mnogo predolg, dokler ni deset metrov pod površino izgubil zavest. Tudi Guillaume in Vitomir pri svoji potopih nista bila uspešna. Tako smo zmagovalni oder zasedli Petar, Abdel in jaz. Bil sem izjemno vesel. Trud, čas in energija vložena v priprave so bili poplačani.
Zadnji dan sta Alenka in Japec nastopila v disciplini z dvojno plavutjo. Alenka ponovno v vlogi svetovne rekorderke, Japec pa kot najresnejši kandidat za nov veteranski svetovni rekord. Alenka je bila psihično utrujena po dolgi sezoni in napornem nastopu na predtekmovanju. In ko je priplavala na gladino s sto tri metre globokega potopa in opravila tekmovalni protokol ji je vidno odleglo. Njena najbližja konkurentka Alessija Zecchini je bila na pet metrov za njo. Na tekmovalnem poligonu je takoj po potopu Alenko presenetila njena kondicijska trenerka Tea Košnjak. Tea je močno pripomogla k izboljšanju Alenkine tehnike plavanja in splošne fizične pripravljenosti. Skupaj sta res izjemen tandem, ki navdušuje z novimi in novimi rekordi.Tudi Japec je v Alenkinem stilu opravil svoj potop na petinsedemdeset metrov. Fizično tako lahkotno in s takšnim nasmehom na obrazu, kot da jih šteje trideset ne pa sedemdeset let.
Zaključek zares izjemne sezone
Slovenska tričlanska reprezentanca je bila že tretje leto zapored prava velesila. V prvi vrsti po zaslugi Alenke. Rekel bi, da je svoje izkušnje in predanost športu nadgradila z iskrenim zadovoljstvom v življenju. Alenka je po zaključku prvenstva dejala: “To je bila moja najuspešnejša sezona doslej. V enem letu sem poglobila svetovni rekord z monoplavutjo od 114 na 122 metrov, in z dvema plavutma od 94 na 106 m in tako naredila veliko prednost pred vsemi zasledovalkami. Vem pa, da je lažje priti na vrh kot tam ostati: čaka me še veliko dela!”.
Japec je bil med vsako podelitvijo nedvomno deležen največjega navdušenje in ovacij publike. Nastopil je kot novinec v kategoriji, ki zahteva največ življenjskih izkušenj. Še enkrat je dokazal, da ob udejstvovanju v aktivnostih, ki so ti iskreno pri srcu in s pozitivnim miselnim pristopom ni nemogočih poti. Svoje misli je Japec po prvenstvu strnil takole: “S prvim nastopom, ob veliki podpori Samota, sem zadovoljen, čeprav so bile dosežene globine skromne. Glede na to, da sem v tem športu pravzaprav novinec, je čas tako rekoč na moji strani. Ob tako dobrih učiteljih, kot sta Samo in Alenka, lahko pričakujem hiter napredek.”
Sam pa lahko še enkrat več zaključim, da sem po trinajstih letih še vedno resnično vesel vsakega trenutka pod vodno gladino. Šesta medalja na svetovnih prvenstvih je več kot sem si upal kadarkoli sanjati. Vsekakor pa postajajo športni uspehi le del življenja za katerega se trudim. V kontekstu prvenstva pomenijo izjemno veliko. A ko jih postavim ob bok ostalim življenjskim prelomnicam, kot na primer rojstvo otroka, njihov pomen iz leta v leto pada. Morda je ravno to recept za lahkotne in uspešne nastope v prihodnje :D
Samo Jeranko
Eternally in love with the sea and its depths that he first approached as an underwater hunter, he is a competitive freediver and an experienced freediving instructor. By diving to a depth of 110 metres with a dive fin, he became the world silver medallist and, to date, the only Slovenian to dive that deep. Through photos and stories, he enjoys sharing his passion for the underwater world with readers of The Hive.