Slano, sladko in sploh čudežno

Rastline so povsod, le da je vode kaj. Lahko je je polno, povsem, lahko je pa tudi slana, torej morje. Pravzaprav v morju raste nemalo rastlin, tako tistih pod vodo kot drugih na slanih tleh ob njej. V obalnem pasu, vendar stalno pod vodo, raste več travam sorodnih rastlin, med njimi morska trava in pozejdonovka; slednja je zavarovana vrsta.

Druge rastline pa presenečajo z rastjo na slanih tleh tik ob morju. To so slanuše, ki so botanično pretežno vse sorodnice blitve in špinače ter enako uporabne. Nenazadnje ne gre pozabiti, da gojena blitva tako kot vse druge gojene rastline in rejene živali izvirajo iz divjih, iz katerih so se razvile s posredovanjem človeka z žlahtnjenjem. Divje oblike so pa še vedno tu in v primeru slanuš z nemalo prodajnega potenciala, saj na ribarnicah že prodajajo osočnik s Hrvaške in Izraela. Pri nas ga je v krajinskih parkih Debeli rtič, Strunjan in Sečoveljske soline vse polno, vendar je tem tako kot druge slanuše zavarovan kot rastlinska vrsta v sklopu parka. Drugače kot rastlinska vrsta ni zavarovan in varstveni režim velja le v sklopu parkov. 

Slanuš je dober ducat vrst in vse so užitne. Mlade so odlične kar surove v solatah, starejše pa kuhane, saj ima nekaj vrst na sredi stebla trd stržen. Tako rastline, ki imajo stržen (osočnik, členjača, slanorad) le kratko skuhamo v sopari in potem kar z zobmi potegnem okusno rastlino s stržena. Sploh pa so slanuše odlične za vlaganje v kis. Na Hrvaškem za to največ uporabljajo navadni morski koprc (matar, motar). Vlagaje je nadvse enostavno, bodisi klasično s kuhanjem ali kar brez, tako da liste koprca, ki smo jih bili naložili v kozarec za vlaganje, le zalijemo, z domačim kisom močnejše sorte. Solimo pa ne, ker so slanuše same že dovolj slane.

Morski koprc v kisu

Poganjke morskega koprca naložimo v kozarec za vlaganje, zalijemo s kisom in to je vsa umetnost. Zaprt kozarec hranimo na hladnem; prvih nekaj dni na krožniku, ker se pri takšnem vlaganju brez kuhanja vsebina na začetku rada nekoliko razživi, a se kmalu zatem spet umiri.

Slani čokolatini

Na vodni kopeli stopimo temno čokolado. Vanjo pomakamo poganjke slanuš, na primer solne solinke, morskega koprca in obmorskega omana, ki jih nato polagamo na pladenj s papirjem za peko. Damo ga v hladilnik, da se čokolada strdi, in se potem pustimo presenetiti.