ČEMAŽ ŽE ZDAJ, ODPIRA VRATA V DIVJI RAJ

Kako pravi čas je zdaj! Ko zazeleni prvi čemaž iz tal, je nov cikel Narave, čeprav je še koledarska zima, v polnem teku in zakaj ne bi vstopili vanj in vsi po čemažu dišali že zdaj? Kajti prvi čemaž je vedno zdaj, običajno enkrat konec januarja in celo prej, sploh pa na začetku februarja. Na primernih mestih, seveda. Živahno zeleni mladi listi se najraje grejejo v bližini ledenih sveč ob potokih in ali v odsevu sončnih žarkov od skalne stene na kakem zatišnem mestu. Ti prvi so še posebno zdravilni, sploh tisti povsem prvi. To ni nič manj kot obredno dejanje navezave stika z novim življenjem, ki ga s čemaževo spodbudo zlahka poživimo do te mere, da zares zaživimo, razen v primeru, da se s tem prijetnim opravilom živahno že ukvarjamo ves dan, vsak dan.

 

Če smo prejšnjo pomlad hodili s čemažem za medvedi, zdaj menda ni nobenega razloga, da se že pred njimi ne podamo do prvega čemaža. In ga naberemo za zdravje, za moč. Kar spomnimo se – po izkušnjah ljudskega zdravilstva in znanstvenih ugotovitvah, objavljenih v knjigah o zdravilnih rastlinah ter strokovnih člankih, čemaž učinkuje na telo od nog do glave:

 

*znižuje krvni tlak,

*zmanjšuje poapnenje žil,

*ter s tem celovito krepi srce in ožilje,

 

*spodbuja ter ureja prebavo in presnovo,

*krepi delovanje jeter,

*in s tem izločanje presnovkov iz telesa

(oziroma bolj po domače: učinkuje razstrupljevalno),

 

*učinkuje splošno razkuževalno,

*deluje protivirusno, protibakterijsko in protiglivično,

*sveže stisnjen sok pomaga pri celjenju ran,

*čistilno deluje na dihala,

*močno podpira zdravljenje pljučnih bolezni,

 

*krepi imunski sistem.

 

Oziroma na splošno in na kratko:

ČISTI,

KREPI,

DAJE MOČ.

 

Čemaž je torej brezpogojno zdravilen, sploh pa okusen in nadvse dobrodejen za krepko zdravje in živahno počutje. Kot omenjeno, so prav prvi čemaževi listi najbolj zdravilni sploh.

Torej se spravimo v tek in se v družbi čemaža vedimo odgovorno, ne dirjajmo preveč ter (skoraj) vsak dan pojejmo nekaj čemaža (nekaj listov kar na licu mesta), nekaj s čemažem  (na primer solato) ali nekaj čemaževega (denimo popke v olju). Kar skozi vso njegovo rastno sezono do poletja, v višjih legah pa še pozneje.

 

Obenem je čemaž znanilec začetka glavne sezone divje zelenjave in ravno prava spodbuda, da  po okusni in poživilni izkušnji z njim nadaljujemo z botanično-kulinaričnimi vajami v divji hrani. Prav v »čemaževem« času zlahka spoznamo druge temeljne, splošno razširjene in lahko razpoznavne užitne divje rastline na začetku rasti, ko so najbolj okusne. Z njimi s pomočjo kuharske alkimije ustvarimo vse mogoče ter kmalu ugotovimo, da je to dobesedno hrana za moč. Hkrati izvemo še marsikaj, tako da ni druge – S SABO, ZA ČEMAŽEM NAPREJ! Skozi divji raj, ki vabi ves čas, zdaj.