Vikend bojevniki

Ob petkih se v času malice pogosto spravimo na pivo in burger. Pa zadnjič takole ob pivu z Rokom pametujeva, kaj početi za vikend, in takrat mi klikne, da sem član neke čudne sekte srednje generacije. Tak, ki mu ni do posedanja po kofetih in kuhanja gastronomskih presežkov, ki bi se lahko kosali s krožniki Ane Roš. Kofe že rabim, ampak to samo zato, da ne zaspim, ko upravljam vozilo do cilja – ali pač včasih ono upravlja mene, saj ne vem čisto… v glavnem, moram ven, v naravo. Za tešenje gastronomskih užitkov pa so dovolj jajca na oko, pečena na ocvirkih, ali pa klobasa na vrhu kakšnega zagamanega vršaca, na katerega pritrmariš. Krožnike bom pa prepustil tistim, ki vedo, kako se vesti in obnašati ob takšnih gostijah, in vedo, da mora za šankom ženska sedeti na desni strani.

 

 

Ob prebiranju zgornjega sestavka bi si mirno lahko pripisal, da sem en navaden kmet, ki je bolj za med živali kot za med ljudi. A tako je, če pripadaš skupini, ki  se ji reče rečejo vikend bojevniki – to smo ljudje, ki smo si v svoje življenje nakopali celo goro aktivnosti, ki nas vlečejo v naravo. Namesto bontona na primer študiramo, kako se reševati izpod snežnih plazov in kateri so pokazatelji, da se bo vreme sfižilo. V petek pa se iz služb ajncvajdraj razbežimo kot kokoši. Nato pa cel vikend bijemo bitko s časom, da realiziramo vse, kar smo cel teden načrtovali.

 

 

 

 

Takole čez prst bi rekel, da je v Sloveniji nekaj tisoč takih borcev. In večina se nas med seboj pozna ali pa imamo vsaj 10 skupnih prijateljev na družbenih omrežjih, če to kaj šteje… V skupino vikend bojevnikov štejemo vsakogar, ki se ukvarja z nekaj športi, povezanimi z naravo in to v primeru ustreznih razmer počne vse svoje proste dni. Pa naj bo to kolesarjenje, smučanje, plezanje, alpinizem, jamarstvo, pohodništvo, padalstvo, kajakaštvo, jadranje, surfanje, kajtanje...

 

 

In kako je videti vikend takšnega bojevnika? V petek se pripeljem do cilja. Včasih prenočim kar v avtu, včasih pa v postelji. Spet drugič jo takoj urežem proti goram in spim v bivaku. Cilji morajo biti različni, da se jih ne naveličaš. Včasih načrte kujem že cel teden, včasih pa se prepustim navdihu in odločitev sprejmem zadnji trenutek. Tehnica pač. Noči so med vikendom krajše, saj je treba dan izkoristiti od zore do mraka, da ne omenjamo dni, ko se odločim biti na vrhu gora ob sončnem vzhodu. Takrat pravim: »Sem vstal tako zgodaj, da je bilo še včeraj«. Dan pa seveda izkoristimo za športne aktivnosti, ki nam ji dopuščata  vreme, denarnica in jih premore naša domišljija. Odštevanje časa se začne v petek, takoj po službi, zaključi pa v ponedeljek ob prihodu v Ljubljano. Sam nemalokrat v službo pridrvim kar direktno iz Bovca, poln novih doživetij in zgodb.

 

 

Želim vam, da vaš vikend čim prej nastopi. Naslednjič pa o tem, kako prepoznati vikend bojevnika zunaj njegovega bojišča…