Prikaz boja na vrtu

Tako. Zdaj gre zares. Na frontno črto in … juriiiiš! Bombo sem, mitraljez tja, nož v zobe in iztrebimo jih vse po vrsti, plevele napadalne. Ali pač?

Kaj hočemo, v boju na vrtu smo vedno obsojeni na poraz. Iz ene bitke v drugo. Kajti pleveli imajo veliko moč. Strateška poteza bi torej bila, da do obisti spoznamo sovražnika. A kot je že pred okoli dvema tisočletjema in pol vedel Sunzi, kitajski general, vojaški teoretik in filozof, zmaga niti ob dobrem poznavanju sovražnika ni zagotovljena oziroma to pomeni le pol zmage.

Da se iz boja na vrtu torej ne razvije boj na požiralniku, lahko storimo takole: v osoljeni vodi skuhamo ajdovo kašo in jo damo v skledo. Počakamo, da se ohladi, medtem pa hrabro v bitko. A ker vemo, kot pravi Magnus & Bunker modrost, da takrat, ko se borimo, sovražnikov nimamo, spremenimo taktiko. Torej ne boj, temveč cesarsko sodelovanje. Če ne kar sožitje.

Medtem ko plevemo solato, torej pulimo kurja črevca, pravzaprav nabiramo prehransko krepko zelenjavo, ki ni brez zdravilnih lastnosti. »Čaj je izboren lek za pljuča; razkraja in pospešuje sluz ter služi zoper bljuvanje krvi, krvavi kašelj, zlato žilo, zasluzenost ledvic in mehurja (2 krat na dan 1 čaško),« beremo v slovarju naravnega zdravilstva Zel in plevel. Torej kar primeren dodatek naši ajdovi kaši. Podatek iz leta 1926, ko je izšla omenjena knjiga, pa morda še kdaj pride prav.

Med tako imenovanim pletjem po pomotoma storjenem dejanju opazimo tudi, da se je koren korenčka, ki se je sam zasejal prejšnje leto, povrnil v koreninsko stanje ter postal spet bel. Tanek je, listi pa vsi košati. Prav tako v kašo z njim pa z listi, narezanimi, tudi. Primešamo narezana kurja črevca, primerno zabelimo z bučnim oljem ter po želji še okisamo. Če v skledo vskoči kaka rožnata različica bele metlike, pa naj.

Potem pa le na zasluženo delo. Med žvečenjem naše stvaritve se zna zgoditi marsikaj zanimivega. Okusimo mlado koruzo, ki je v jedi ni, aromo pa so darovala kurja črevca. Podpira jo korenjeva dišavna moč, metlika bi rada spominjala na špinačo. Duo Ajdova olje kaša bučno pa itak nima konkurence v vseh tradicionalnih prehranskih glasbah tega sveta.

Še kaj se lahko zgodi, na primer da se že med jedjo ali kmalu po njej počutimo vse bolj … močne? Menda občutek zmage daje moč?

Ni kaj, pleveli imajo veliko moč. Ko jih lepo žvečimo v solatah, mineštrah in takih jedeh, postanejo del nas. Mi smo pa itak njihovi. Ker rastline nas imajo rade, zato se tako rade pustijo pojesti.

»Ni upanja, ni strahu« so vedeli že Borghesia. Pleveli dodajajo: »Ni zmage, ni poraza.«