Pod vodo lahko utrip pade pod 10 udarcev na minuto

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj med plavanjem pod vodo ne pride do spontanega vdiha? Ali pa, kako je mogoče, da se potapljač na vdih potopi dvesto metrov globoko in se na gladino vrne nepoškodovan?

 

Odgovor leži v potapljaškem refleksu sesalscev. Gre za izjemen sklop fizioloških odzivov sesalcev na potopitev obraza. Prisoten je tudi pri ljudeh, zato lahko pod vodo zadržimo dih mnogo dlje, kot si lahko predstavljamo.

 

V vsakem od nas se skriva delfin

 

Jacques Mayol je nekoč dejal: “Vsak človek ima v vsebi skritega delfina.” In res je tako! Ko potopimo obraz pod vodo, se sprožijo prastari fiziološki mehanizmi. Omogočajo nam varčevanje energije in s tem daljše ohranjanje vitalnih procesov v času, ko ne dihamo. Eden najbolj značilnih odzivov je znižanje srčnega utripa za skoraj 20%.

 

 

Kaj sproži potapljaški refleks?

 

Ključna je potopitev obraza pod vodo. Še posebej predel nosu, oči, ustnic in ušes. Tam se nahajajo receptorji, ki stimulirajo procese pod okriljem simpatičnega (beg in boj) ter parasimatičnega (sproščanje) živčevja.

 

Drugi sprožilec pa je padec koncentracije kisika in posledično naraščanje ogljikovega dioksida v krvnem obtoku. 

 

Refleks je najmočnejši pri dojenčkih. Ti že ob najmanjši kaplici vode na obrazu zadržijo dih. Pri odraslih se moč potapljaškega refleksa veča iz potopa v potop. Njegov poln potencial dosežemo peti dan potapljanja.

 

 

Na ljubljanski Medicinski fakulteti izmerili utrip šest udarev na minuto

 

Pri vsakemu srčni utrip pade med 15 in 20% v primerjavi z utripom med spanjem. Bolj kot si sproščen, nižji je utrip. Hladna voda zelo pripomore k še večjem padcu. 

 

Na Medicinski Fakultet v Ljubljani so 1980 veliko raziskovali ozadje potapljaškega refleksa in razloge za izgubo zavesti. Prišli do izjemne meritve, ko so pri preiskovanju, ki je plaval pod vodo, izmerili srčni utrip šest udarcev na minuto. 

 

Spodaj je slika (arhiv dr. Japec Jakopin) iz leta 1980, ko so raziskovalci Inštituta za fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete izvajali meritve srčnega ritma med plavanjem pod vodo. Na hrbtu je vidna naprava za telemetrično oddajanje EKG signala, elektrode pa so prilepljene spredaj na prsni koš. 

 

Najnižja izmerjena vrednost je bila šest udarcev na minuto z ventrikularnim ritmom. Dokazali so tudi, da je nezavest pri prostem potapljanju posledica pomanjkanja kisika v možganih in ne motnja srčnega ritma. 

 

 

Kri oskrbuje le še vitalne organe

 

Žile v rokah in nogah se skrčijo in s tem zmanjšajo pretok krvi skozi periferne dele telesa. Tako se še dodatno zmanjša poraba kisika, večina krvnega obtoka pa se preusmeri v pljuča in možgane.

 

Poveča se raven rdečih krvnih teles

 

V vranici se shranjujejo in obnavljajo rdeča krvna telesa. Ko pride do padca kisika in dviga oglijkovega dioksida, se vranica skrči in v krvni obtok iztisne dodatne zaloge rdečih krvnih teles. Del njih je tudi hemoglobin, ki prenaša kisik po telesu. Na ta način se lahko v krvi shrani in prenaša več kisika.

 

Prostor v prsnem košu zapolni krvna plazma

 

Dolog je veljalo, da človek ne more preživeti potopa preko petdeset metrov. Boylov zakon nam jasno kaže, da v primeru nespremenjene temperature ob naraščanju tlaka, volumen sorazmerno pada. To pomeni, da bi se potapljačem pljuča na globini petdeset metrov zmanjšala za faktor šest!

 

 

Jacques Mayol je leta 1974 varno izvedel potop na globino sto metrov. Istega leta pa so zdravniki prvič odkrili še četrti element potapljaškega refleksa. Pravimo mu Blood Shift ali zastajane krvne plazme v kapilarah, ki obdajajo alveole.

 

Na ta način se poveča tekoči volumen pljuč in s tem prepreči nadaljnjo krčenje prsnega koša. Telo se s tem zašči pred poškodbami prsnega koša pri velikem hidrostatičnem tlaku.

 

 

Pod vodo dosežemo stanje popolne prisotnosti

 

Pod vodo se čas ustavi in doživimo popolno prisotnost v trenutku. Tudi to je posledica potapljaškega refleksa. Mnogi se zaradi tega popolnoma zaljubijo v podvodni svet in prosto potapljanje. Zato nikar ne odlašajte in čim prej poizkusite tudi vi! Seveda, nikoli sami in vedno pod nadzorom sopotapljača.