Okus divje jeseni

Jesen v divjini je kot ponavadi barvita in nadvse samosvoje okusna. Trpka, kisla pa tudi sladka. Drnulje, trnulje, jerebika. Brek in skorš. Šipek, glog, bezeg in mokovec. Menda še lesnike in drobnice v odmaknjenih legah. Pa žir, kostanj in želod.

 

Letošnje leto je leto divje sadne bogatije, ki se odraža tudi v težko ovešenih vejah jablan, hrušk in drugega gojenega sadnega drevja. Kaj naj zdaj z bogastvom tem? Za poskus ugriznimo v divji plod in … Kaj naj zdaj z okusom tem? Trpek ali kisel, sladek ali ne, od nas zahteva, da vzdržimo njegovo moč. Ki ni od muh, če jo prevedemo v rudnine, vitamine, antioksidante in druge bioaktivne snovi. Zelo je čislana pri pticah in celo nam drugim daje krila, kar se zdravja in živahnega počutja tiče. Obenem svetuje, da je zdaj pravi čas za pripravo divje ozimnice, prevladujoči trpki okus pa dodaja, da brez predelave ne gre. Divje marmelade, sokovi pa take okusne vložnine; alkimistični izziv za sicer težko dosegljive kulinarične visočine. Oziroma drugače, te plodove je potrebno tako ali drugače predelati, da jih spravimo do polne užitnosti, oziroma počakati, da se zmedijo ter postanejo sladki (skorš, brek, lesnika, drobnica). Le mehko zrele drnulje, ki se že nekaj časa rdečijo pod grmom, so izjema; divje sadje ena a!

 

Za alkimistično izkušnjo pretvorbe okusov je zdaj najprimernejša jerebika. Letos so grmi ali manjša drevesa polni oranžnih plodov, s katerimi se veje nagibajo k tlom. Torej se samo malo potrudimo, stegnemo roke in je že skoraj vse opravljeno, podobno kot z delom nasploh: vse je že narejeno, le malo sodelovanja je potrebno.

 

 

 

Zatem plodove osmukamo s pecljev ter iz njih pripravimo vsaj marmelado in sok. Slednjega najenostavneje s sokovnikom na paro z dodatkom sladkorja. Ker čarovnije iz jerebike močno želirajo, je sok obenem že napol žele. Plodove, ki ostanejo v sokovniku, pa prepasiramo ter iz dobljene mezge skuhamo marmelado z dodatkom polovične utežne količine sladkorja. Marmelada je odlična: sladka, kisla, trpka in grenka (z dodatkom čili omake še pekoča), zelo odporna proti otrokom, zaradi protimikrobih snovi v jerebiki pa tudi proti kvarjenju. Je zelo dolgotrajna ter postane okusnejša šele po pol leta ali letu dni. Odlična je z divjačino ali govedino iz juhe ali s praženim krompirjem. Celo na kruhu z maslom se obnese.

 

 

Sicer pa je jerebika močno drevo – po predkrščanskem izročilu varuje pred gromsko strelo – in močna zdravilna rastlina za današnji čas: po izkušnjah ljudskega zdravilstva zelo pomaga pri bronhitisu in vročičnih pljučnih boleznih, učinkuje splošno čistilno ter zavira razvoj patogenih mikroorganizmov in virusov. Ima tudi protistrašni učinek, saj pomaga pri težavah z ledvicami, ki jih strah lahko še posebno močno načenja.

 

Krompirjeva solata s tolščakom in jerebikovo-čebulno polivko

 

Drobno sesekljano čebulo zmešamo z dvema žlicama jerebikove marmelade, ščepcem soli in malo vode. V skledi zmešamo na rezine narezan kuhan krompir in tolščakove liste ter prelijemo s polivko. Po želji še malo posolimo ter zabelimo z oljčnim oljem.