Igrivi morski levi

So nekatere destinacije, ob spominu na katere se mi kar zaiskrijo oči. Ena od teh je prav gotovo Kalifornijski zaliv, poznan tudi kot Kortezovo morje. Ta predel Mehike je pravi biser, ki pa ga le redkokdo obišče. Morda pa je očarljiv tudi zaradi tega, ker je tako zelo prazen. Res je sicer, da je pokrajina na prvi pogled neprivlačna. Kalifornijski polotok in vsi otoki, ki krasijo to morje, so puščavnati in pusti. Vsepovsod gledamo samo skale in pesek, edino zelenje predstavljajo številni kaktusi. Lepote na tem delu sveta se namreč skrivajo pod vodo, kjer pa kar vre od življenja. Veliki pomorski raziskovalec Jacques Cousteau je Kortezovo morje celo definiral kot akvarij sveta. Zaradi intenzivnega ribolova je danes rib bistveno manj kot v njegovem času, a raznolikost morskih bitij v tem zalivu je še vedno izjemna. Tam sem jadrala dobri dve leti in v tistem času sem res zelo pogosto srečala delfine (in to ne enega ali dva, ampak ogromne jate, včasih jih je bilo po dvesto naenkrat!), različne vrste kitov, skate, kitovce, ogromne mante in še in še.

 

Med plovbo so še najbolj pogosto priplavali mimo morski levi. Tako kot se delfini radi igrajo ob premcu, se oni radi zabavajo na boku jadrnice, kjer skačejo in se kotalijo v valovih.

 

Če si želimo bližnjega srečanja z njimi, pa je dovolj, da obiščemo manjši skalnati otok Los Islotes, kjer domuje najjužnejša kolonija kalifornijskih morskih levov. Tam jih lahko občudujemo na skalovju, ko se sončijo, ali ko se igrajo v vodi. Skupno jih je skoraj 400.

 

Vsako jutro se sidrišče ob tem malem otoku napolni s podolgovatimi mehiškimi čolni, imenovanimi pangas, polnimi radovednežev, ki si želijo zaplavati v družbi morskih levov. Pri opazovanju živahnega podvodnega dogajanja nisem znala oceniti, kdo se bolj zabava: igrivi morski levi so namreč veselo švigali desno in levo med turisti in od časa do časa z gobčkom zgrabili plavutko naključnega nesrečneža. Priznam, da sem se vsakič nasmejala ob pogledu na kričeče turiste, ki so panično brcali s plavutko, na kateri je visela dvestokilska žival.

 

Na prvi pogled so se mi morski levi zdeli ljubki in družabni, ko pa sem zaplavala preblizu velikemu samcu, ki očitno ni cenil moje družbe, pa sem si morala premisliti. Opozorilno mi je razkazal svoje bogato zobovje in mi odgovoril na vprašanje, zakaj se te živali imenujejo “levi”.

 

S temi živalmi sem plavala večkrat in na različnih lokacijah. Opazila sem, da so včasih razpoložene za igro, drugič pa si želijo miru. Drezanje v živalski svet je vedno slaba ideja, tako da je najboljše, da se oni približajo nam, če si seveda tega želijo. Če so tistega dne dobro razpoloženi, bomo domov odšli s širokim nasmehom in lepimi fotografijami, če pa niso, pa bomo vsaj odnesli celo kožo.