Ob novem letu se mi je zapisalo

Foto: Klemen Košir
Vsi poznamo decemberske občutke, ko se z vedno višjimi obrati bližamo koncu leta. Ob prelomu prestavimo v višjo prestavo, obrati padejo, vendar hitrost narašča. Včasih se vprašam, koliko obratov pa smo sploh zmožni? In kakšna je končna hitrost, ki jo lahko dosežemo? Zakorakali smo v 2015. Pravijo, da ob začetku leta dobimo nepopisan list. Naši listi so že precej polni. Na njem so zapisane ideje, skice, naštete priložnosti, določeni kandidati, ki jim bomo pomagali reševati izzive. Področja so različna, v letih delovanja smo se naučili prisluhniti ljudjem v težavah in jim racionalno pomagali. Izkušnje kar kipijo in čakajo, da jih ponovno vpokličemo in nadgradimo. Kondicje je na pretek, tudi morala je na visokem nivoju. Kljub temu se je potrebno znati sprostiti, poveseliti in tudi kaj dobrega pojesti. Konec lanskega leta smo imeli delavnico na temo peko kruha pod vodstvom Klemena Koširja in njegove Best Practice dokumentacije na to temo – Kruh moj vsakdanji. Kdo bi se vprašal – IT in kruh – kako gre to skupaj? Če se na IT projektih vedno mudi, pusti kvasovkam čas, da oddelajo svoje. Če potrebuješ v kompleksnih IT projektih visoko strokovno znanje in izkušnje, potrebuješ za peko kruha samo dobro voljo in nekaj časa. Skupen pa je koncept procedure, postopka, pomembno je zaporedje. Vendar je na koncu obeh projektov občutek zmagovalen, v primeru kruha pa še slasten.

Letošnja NUGOS srečanja bodo vsebinsko bogata s tehnično vsebino, obdržali pa bomo točko na agendi, kjer bomo še naprej spoznavali različne tradicionalne slovenske vrednote, o katerih smo se učili v osnovnih šolah, pa smo zaradi tempa sodobnega življenja nanj že (skoraj) pozabili. Korajžno torej v 2015, vsake priložnosti sodelovanja bomo veseli!