Ni lepšega, kot sedeti z znancem, prijateljem kje v samoti vrveža mesta in kramljati o čemerkoli. Tokrat sem z Andrejem Bausom. Ali Bausem? Ne, z Bausom je pravilno in prav, o se preglasi v e samo za c,č,ž,š in j. Preverjeno. Jezik pač deluje po svojih pravilih.
Andrej Baus je v OSAP sistemski inženir, njegova preokupacija pa so Fujitsu, tehnologije NetApp, tehnologije Microsoft, paleta vsega je velika, tudi Andreja ni malo skupaj, velik, postaven, športnik, vesel in iskriv. Hitro govori, žubori. Potok. Znanje si je, ob tem, da je hodil v srednjo štiriletno šolo za telekomunikacijo in potem še v višjo, nabiral vsepovsod, kjer se je dalo. Z nasmeškom, znakom, da se je oglasilo nekaj iz otroštva, pove, da pozna tudi še analogni svet, dedkov svet, povezan v čas in prostor. Iz roda v rod duh išče pot. Dedek mu je marsikaj povedal, ker mu digitalno smrdi, ampak zdaj je svet drugačen. In nasmeh iz zgodbe o dedku se pretoči v novega v pripoved o zdajšnji družini, o otrocih in ženi. O vzgoji in skupnem bivanju tu v OSAPu in doma. O izletih, hribih, njegovem navdušenju za šport in ribištvo… O ločevanju med delovnim tednom in družinskimi konci tedna.
Potok besed teče, skozi tolmune premisleka in čez kamne spomina.
Aleš Leko Gulič
Born in the right year and outlived everything that happened in Trbovlje and around in the last 60 years and some more, also studying and working in Ljubljana, but as a daily commuter. Now retired. Never surrender! I am a co-worker of some movies and such things. Let’s say, biker-specific things. And Father Christmas, when the time comes. Red cross. Worked in institutes such as Delavski dom Trbovlje, a voice of the radio station Rock radio every Sunday at 20.00 pm and in the OSAP Hive with newest features at Fridays.