Žiga Humar, 14. 6. 2019

Je trashbonding en izmed načinov za rešitev okolja?

Raziskava, izvedena v 26 državah v začetku letošnjega leta, je pokazala, da so klimatske spremembe največja mednarodna grožnja sodobnega časa. Pozabimo trendovska medsebojna obračunavanja med velikimi državami, te grožnje so minorne v primerjavi z okoljem, ki nas vseskozi opozarja, da nekaj ni okej. Mila zima, hladen in deževen maj, ki mu sledi tale mali vročinski val. Podoben šok sem doživel le, ko sem sredi zime potoval na južno poloblo, kjer me je pričakalo poletje. Čas je za ukrepanje in čas je, da vsak sam napravi tisto, kar lahko. Pa začnimo pri smeteh.

Pred nekaj leti sem po spletu okoliščin naletel na sebi podobnega frika. Bogdan (Bogdy) Kladnik je Slovenec, ki je pionir soteskanja na naših tleh. Tisti bolj načitani ste zagotovo že naleteli na kakšno izmed fotografskih knjig iz njegovega bogatega opusa, ki upodablja lepoto Slovenije, njene krajine in šege. Hitro sva se zbližala in ob priložnosti mi je prestavil svojo idejo. Trashbonding jo je poimenoval. Pravi, da smo outdoor friki tisti, ki nam je še najbolj mar za naše okolje. In da bi se lahko še naprej družili tako, kot se, torej hodili naokoli, obenem pa počistili kakšno jamo, reko, kanjon ali goro.

Dokaz, da se ni zmotil, je bila velika mednarodna čistilna akcija v Škocjanskih jamah, ki se je je udeležilo 190 udeležencev iz devetih držav. Odstranili so 200 vreč smeti in poskrbeli, da je bil ta turistični biser za nekaj časa čist kot iz škatlice. Udeleženci, ki so prišli iz držav, kjer na področju smeti vlada še »divji zahod«, so hudomušno dejali, »da jih je Bogdy učil, kako se čistijo čiste reke«. A seme trashbondinga je bilo poneseno v širni svet.

Sam se akcije v Škocjanskih jamah žal nisem uspel udeležiti. Pa mi je Bogdy hitro zorganiziral »popravca«. Dogovorili smo se, da očistimo sotesko Brusnik pri Kobaridu. Iz vasi Koseč bi naj veter odpihnil polivinilne ponjave in jih ponesel v sotesko. Tam so že vrsto let čakale na svoj razkroj, ki bi se zgodil točno ob svetem nikoli. Sedmerica soteskarjev se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala ob koncu soteske. Zapeljali smo se do vasi nad sotesko, ker nas je odprtih rok (in z malo žganja) sprejel Simon Rutar. Navdušenec nad železjem, ki ga je pod Krnom za seboj pustila prva svetovna vojna. Simon potarna, da pravega železja ni kaj dosti, da pod skalami najde samo še kakšne stare konzerve in tiste nepripravne embalaže Pingu sokov. Da smo bili pač vzgojeni tako, da smo stvari skrili pod skale, češ, saj tako pa ne smetimo. Še en razlog več, da se lotimo čiščenja svoje narave.

Opogumljeni z enim šilcem smo se podali v sotesko. V nekaj urah smo nabrali za 6 res velikih vreč smeti, ki smo jih po vrvnih »žičnicah« spuščali čez slapove. Težko preštejem, koliko žičnic smo naredili, vem samo to, da je bil dan zelo dolg in naporen. Časovno smo se seveda ušteli. Brez smeti skozi sotesko pridemo v 2 ali 3 urah, s smetmi pa se je ta čas bistveno podaljšal. Do svojih vozil smo prijamrali v polmraku, a z dobrimi občutki. Težko se počutiš slabo, če narediš nekaj dobrega za okolje, obenem pa se še družiš s podobno mislečimi ljudmi in sklepaš nova prijateljstva.

Trashbonding akcije so padle na plodna tla. Praktično ne mine mesec, ko ne bi bila speljana vsaj ena, po vzoru tiste iz Škocjanskih jam. Pa ne le po Evropi, zelo močno trashbonding gibanje se je začelo odvijati tudi na Kitajskem. In kaj lahko se zgodi, da postane Kitajska svetovna velesila na področju čistega okolja.

Zakaj se tudi vi ne bi organizirali, povabili svojih prijateljev, pa naj še ti povabijo svoje prijatelje. Pojdite ven, v naravo, in počistite tisto, kar vas moti. Še vedno oklevate? Naj vas prepriča en izmed naslednjih razlogov: