Antarktika

Letos mineva dvajset let od prve slovenske alpinistične odprave na Antarktiko. Naš cilj je bil splezati na najvišji vrh te celine na dnu sveta. Uspelo nam je, in tako smo Slovenci zaključili zanimiv plezalni izziv preplezati vse najvišje vrhove kontinentov. Vsa intenzivna doživetja se močno zasidrajo  vame. Zato je spomin na to, morda najlepšo odpravo mojega življenja, tudi danes še tako živ.

Antarktika je celina, ki leži vzhodno od sonca, zahodno od lune in južneje od česarkoli drugega. Dostopna je le po morju in po zraku. Ta otoški kontinent na dnu sveta ločuje od juga Južne Amerike dobrih 1000 kilometrov mrzlega antarktičnega morja, od juga Afrike 3600 kilometrov in od juga Avstralije 2200 kilometrov. Večja je od Evrope in dvakrat večja od Avstralije. Pokriva jo tako prostrana ledena odeja, da si težko predstavljamo njene razsežnosti:  osem milijonov kvadratnih kilometrov trdnega ledu, ki ima tolikšno težo, da pod njegovim pritiskom del kopnega pod njim sega globoko pod morsko gladino. Njena površina je nagubana v gore, zglajena v nižine, vsa prebičana od vetrov in izklesana kot ledena skulptura. Na njen ni stalnih človekovih naselij.

To je dežela neverjetne lepote in polna skrivnosti, ki se jim pustolovska duša ne more upreti. Dolga stoletja je ta kruta celina privlačila ljudi vseh vrst: raziskovalce, znanstvenike, pustolovce ter lovce na tjulnje in kite. Skupni sta jim bili pripravljenost kljubovati vsem nevarnostim in neustavljiva želja, da bi razkrili vsaj delček njenih skrivnosti. Hud mraz, plavajoči led, skladi ledu na sami celini, viharji, skorbut in dolga polarna noč so ji nadeli sloves nedostopnosti, ki je prej vabljiv kot odbijajoč. Antarktika je  nedvomno najbolj suha, najbolj mrzla in najbolj vetrovna celina sveta. Na njen so namerili komaj verjetno temperaturo -89,7 stopinj Celzija. Na samem južnem tečaju je šest mesecev dan, temu pa sledi šest mesecev dolga noč. Sonce vzide in zaide samo enkrat na leto.

Na obalah Antarktike se mogočne ledene gore lomijo od celine in z oglušujočim grmenjem padajo v ocean, da bi še poudarile njeno nedostopnost. Kljub temu pa so ravno obale domovina različnih živali. Pingvinov, tjulnjev, kitov , morskih psov in neštetih ptic. Najvišja gora Antarktike je Mount Vinson in sega skoraj pet tisoč metrov visoko. Ob pogledu z njega na sosednje vrhove in brezkončne ledene ravnine pod njimi človeku zastane dih.

Antarktika je nikogaršnje ozemlje in obenem last vsega človeštva. Hrepenenje človeka po tem, da bi stopil na to čudežno celino, spoznal njeno lepoto in njene skrivnosti, odkril svoje zadnje meje, je danes ravno tako močno, kot je bilo nekoč.